Dragi bralci, preljube bralke,
kot sem že omenil v enem od prejšnjih prispevkov, je november v krogu Sebahudinovih znancev zelo pester in je mdr. tudi čas, ko slavi moj preljubi in najjači powerlifter-&-bodybuilder-wanna-be ne-more-narediti-superman-sklece ka-čike-maš-zakoj-nej-ka-tou-tebej-bole-rajca-ahhhh? 🙂 brat Dimitrij. Ker se je brat ob svojem rojstnem dnevu mudil v domačih krajih – tam, kjer vzšumevajo mure, kot bi rekel rajnki Olaj -, jaz pa sem bil zavoljo nepreštevnih obveznosti zadržan v Ljubljani – ja, dragi bralci, preljube bralke, Sebahudin dejansko ima življenje, nepovezano z blogom (krejzi šit, a?) -, sva z bratcem njegov praznik proslavila z manjšo zamudo, a zato tako, kot se za dva stasita hrusto-kerlca spodobi – z doma narejenim 70’s big obrokom.
Naj že takoj na začetku povem, da je podvig uspel, tako da je bil slavljenec kljub začetnem začudenju nad količino pripravljeno hrane, ki je bilo videti nekako takole:
na koncu vendarle kazal vse objektivne pokazatelje zadovoljstva, ki so še najbolj spominjale na tole:
I know – freaky shit, right? 🙂
Da pa vas ne poplavi hudournik sebahudinovskega govoričenja (priznajte – just do it! – da se porajcavate na moje vratolomne nad-poetične prispodobe ;)), predlagam, da preidemo kar k (tokrat bolj skromnim – jbt ga, bili smo lačni in mudilo s eje) vizualijam:
Pozdravljeni, moje ime je Dimi, imam mali penis in sem tik na tem, da bom dobro jedel. 😀
I keed my lil bro! Kako bi lahko nekdo s tako velikim nosom imel mali penis? That’s just not how things work! (v bistvu se šušlja, da je bratova nadpovprečna obdarjenost glavni razlog za to, da šepa – neenakomerno razporejena teža ga nenehno meče iz ravnotežja – mmg, it runs in the family [to the ladies: get it? no srsly, get it?] ;)). Evo, še njegov gej frend pritrjuje tem špekulacijam:
OK, OK, enough of that small/big-dick-gay-talk. Poglejmo si raje, kaj točno je bilo ta dan na meniju (mmg, sliki prikazujeta le prvo porcijo; v pečici je bilo teh dobrot še za kar nekaj obrokov ;)):
- pečeni piščanec v ptujski omaki;
- puranja pleskavica z jajcem na oko na njej (jup, to je ta neprepoznavna bela reč na pleskavici);
- pečeno korenje in krompir;
- mešanica rdečega fižola in koruze;
- radič + kristalka + koruza.
Skratka, lačna nisva bila, poleg tega pa se je bilo več kot odlično spet nekoliko podružiti z malim bratcem. Zajebancija gor ali dol, moj brat je najjači brat, kar bi si ga lahko katerikoli brat kadarkoli zaželel – and that, dear Watson, is a fact! -, in vesel sem, ko vidim, da odrašča v tako dobrosrčnega mladega moža.
Dragi moj Mimočka,
še na mnoga uspešna in srečna leta! Naj te mir, sreča in dobrota spremljajo na tvoji življenjski poti!
Evo, za konec pa še malo klenega prek-o-murskega repa zate (ja, spet), ki si tako zelo zaljubljen v onstran-mursko prestolnico. 😉
Nindri indri
ne boš doubo spoštovanja, stari, tak kak eti… 😉