Posts Tagged ‘duhovna rast’

“Ne verjemite stvarem, ki ste jih slišali od drugih ali pa ste o njih samo razmišljali, ne verjemite nobenemu izročilu, nobenemu spisu, nobenemu pravilu, nobenemu logičnemu zaključku, ne verjemite praznim govoricam, ne verjemite človeku, ki se vam zdi moder, ali pa zato, ker je vaš učitelj. Ko pa z izkušnjo spoznate stvari, ki so dobre in brez napak, stvari, ki jih hvalijo modri, stvari, ki prinašajo srečo in mir, jih sprejmite in živite v skladu z njimi.”

(Budove besede v Kalama sutti)

Učenci,

bodite sami sebi luč

in sami svoje zatočišče,

ne iščite luči drugod,

ne drugega si zatočišča –

resnica naj bo vaša luč,

resnica naj bo vaše zatočišče.

(Buda)


Advertisements

Kaj je sreča? Zame je sreča jasna stvar že od mladosti. Sreča je vedeti, kaj hočeš. Vse drugo so le majhne srečice, trajne kot pomladne snežinke. Ko pa veš, kaj ti je storiti, je to kot visoko hribovje, obsijano s soncem. V zenu je stvar še preprostejša: vedeti, kaj ti je storiti trenutek za trenutkom. Vstati, se umiti, jesti, delati, sedeti, večerjati, spati. To je sreča.

Kaj je svoboda? To je sprejeti stvari takšne, kot so. Sprejeti zapor, biti zaprt v celici in to tudi sprejeti. To je svoboda.

(…)

Japonci imajo izraz: anshin ritsumei. Anšin pomeni globok notranji mir, ritsumei pa sprejetje svoje situacije. Anšin ritsumei je torej stanje popolnega notranjega miru, ko sprejmemo in sledimo svoje resnično življenjsko poslanstvo. Takrat nas nobena stvar več ne more vznemiriti.

(Jernej Mehle, Pot k zenu)

Svoboda je edini cilj, za katerega si je v življenju vredno prizadevati. Dosežemo jo tako, da se ne obremenjujemo s tistim, kar ni v naši moči.

(…)

Okoliščine se ne porajajo zato, da bi izpolnile naša pričakovanja. Dogodki se vrstijo, kot se. Ljudje ravnajo, kot ravnajo. Sprejmite, kar v resnici dobite. – Stvari so preprosto to, kar so. Drugi ljudje razmišljajo, kar hočejo: to ni vaša stvar. Ne sramotimo, ne krivimo.

(…)

Vaša sreča je odvisna od treh stvari v vaši moči: volje, predstave o dogodkih, v katere ste vpleteni, in tega, kako svoje zamisli uporabite. Pristna sreča je vselej neodvisna od zunanjih okoliščin. Svojo srečo lahko najdete le v sebi.

(Epiktet, Umetnost življenja)

Čim več stvarem se odpovemo, več dobimo v zameno. Samodisciplina je osvobajanje samega sebe. Bolečina odrekanja je bolečina smrti, toda smrt starega je rojstvo novega. Bolečina smrti je bol rojevanja, in bol rojevanja je bolečina smrti.

(…)

V odrekanju samemu sebi lahko ljudje najdejo najbolj zaneseno, trajno in nenehno življenjsko radost. In smrt je tista, ki daje življenju ves njegov smisel.

(…)

Polno življenje bo polno bolečine. A edina druga možnost je ne živeti polno ali sploh ne živeti. Bistvo življenja je spreminjanje, menjavanje rasti in razpadanja. Če si izberete življenje in rast, ste izbrali spreminjanje in pričakovanje smrti. Če lahko živimo s spoznanjem, da je smrt naš stalni spremljevalec, ki potuje z nami na našem “levem ramenu”, potem postane smrt – z besedami Don Juana – naš “zaveznik”, ki se ga sicer bojimo, a je hkrati tudi stalen izvor dobrih nasvetov. – Edina prava radost v življenju je namreč uživanje v negotovosti življenja.

(Scott Peck, The Road Less Traveled)