Don’t be that guy: za katero mišico je dobra ta vaja?

Posted: 30/09/2011 in Splošno, Vadba, Zajebancija
Oznake: ,

Ko sem letos vadil na prostem, je večkrat kdo pristopil in me vprašal “Za katero mišico je ta vaja?” Kaj naj človek odgovori na to? Sklece so za prsa, počepi za kvadre, zgibi za hrbtne, izpadni za zadnjico? Da in ne. Za kaj so pa nihaji z girijo? Ali potegi in nalogi z olimpijsko palico? Prednja in zadnja vaga pri gimnastiki? In potem je vedno sledilo razočaranje, ko sem odgovoril, da stvari niso tako preproste, da moj trening ni strukturiran na ta način – ljudje so pač lačni enostavnih odgovorov.

Ne razumite me narobe: zavedam se, da ima tudi izolacijska vadba (vadba posamičnih mišičnih skupin) svoje mesto in funkcijo v vadbenem režimu, zlasti pri rehabilitaciji in popravljanju morebitnih mišičnih neskladij. Ampak ne zapadite v nepotrebno parcializiranje telesa: kurl je za biceps, bench za prsa itd. Namesto tega si raje postavite konkretne cilje in v luči teh ciljev izvajajte specifične vaje, ki vam bodo pomagale doseči ta cilj. Če ste športnik, je to tako ali tako jasno: držite se vaj in vadbenih metod, ki vam bodo pomagale doseči želeni športni rezultat. Toda popolnoma isto pravilo velja tudi za vse, ki bi le radi “izgubili nekaj kilogramov” in “postali bolj fit”: domnevam, da to za večino ne pomeni le “boljšega izgleda”, ampak tudi to, da vam bo vaše telo služilo in se boste v njem počutili bolje, tj. da ne boste zadihani, ko boste pretekli nekaj nadstropij po stopnicah, da boste lahko brez sramu in bolečin v hrbtu prijatelju pomagali pri selitvi in da se boste lahko pripognili do tal brez zategovanja in bolečin. To pa ne pomeni nič drugega kot to, da bi radi bili nekoliko bolj močni, vzdržljivi in prožni – torej delajte vaje, ki vam bodo pomagale pri doseganju teh ciljev. Mnogo ljudi preseneti, da lahko te cilje dosežemo s povsem preprostimi sredstvi, brez nepreštevnih fitnes naprav, na katerih boste trenirali “zgornjo glavo bicepsa”: z vajami z lastno telesno tež0 (sklece, zgibi, trebušnjaki, počepi, izpadni koraki, poskoki itd.), tekom (šprinti, daljše razdalje), pohodi/sprehodi (še najboljše na kak hrib), plavanjem, osnovnim naborom razteznih vaj + urejeno prehrano.

Vedite namreč to: ideal lepo grajenega (“atletskega”) telesa počiva na podobi “funkcionalnega” telesa.  Z drugimi besedami, lepo se nam zdi tisto telo, ki je razvilo njemu lastne (inherentne) sposobnosti: sposobnosti, da dviguje bremena, jih prenaša, počepa, teče, se preteguje itd. Zato večini ljudi telesa bodybuilderjev niso lepa: morda so marsikomu fascinantna, lepa pa so le redkim. Nekako se “čuti”, da takšno telo ni več skladno s svojimi atletskimi zmožnostmi. Čeprav se večina v fitnes skupnosti norčuje iz izjav slehernikov, ki pravijo, da so takšne mišice “umetne”, je v tej iskreni preproščini zrno (pravim, zrno) resnice. Crossfitu lahko očitamo marsikaj (in redni bralci dobro veste, da sem kritičen do marsičesa), ne gre pa mu oporekati glede izgleda njegovih “izvajalcev”: čeprav crossfit vadba (prvotno) ni usmerjena k izboljšanju videza, ampak razvoju različnih dimenzij “telesne pripravljenosti”, se telesa crossfitašev močno približajo estetskim idealom lepo grajenega (“atletskega”) telesa. To pa ne velja samo za crossfit, ampak za “krožno vadbo” nasploh (mmg., koncept “krožne vadbe” je precej star, le da je bil nekaj časa potisnjen v ozadje, sedaj pa je v fazi ponovnega razvoja – ne gre torej za neko nodovobno pogruntavščino): čeprav lahko slednji očitajo pomanjkanje specifičnosti (kar do neke mere drži), pa ji ne morejo očitati tega, da telesu pomaga razvijati njemu lastne (inherentne) sposobnosti.

Zato: don’t be that guy. Pojdite nekam ven: pretečite nekaj šprintov v klanec, naredite več zaporednih serij trebušnjakov, zgibov, počepov in trebušnjakov, na koncu pa umirite telo s polurnim raztegovanjem. Nobene karte za fitnes, stik z naravo in s samim sabo. Živa preproščina in – svoboda. 😉

Uspešen dan vam želim,

vaš S.

Advertisements
Komentarji
  1. PostaniAtlet pravi:

    Slika ubija! HAhahahaha 🙂 Drugače pa lepo napisano!

  2. […] *po minuti molka* Kako smo že rekli? Don’t be that girl/guy… […]

  3. […] zanimivo je, kako lahko imajo (dozdevno) nesnovne stvari tako velik vpliv na naša življenja. Lep primer tega je, ko te denimo povozi čas. Čeprav si človek v svojo (duševno ali papirnato) beležko skrbno zapiše, kaj vse mora postoriti na določenem področju, pa kar na lepem, tako rekoč od nikoder, pridrvi z vso hitrostjo mimo podivjani čas in te zbije v obživljenjski jarek. Ko čez nekaj časa (!) ponovno prideš k sebi (čeprav imaš sicer občutek, da se v resnici nisi nikoli zapustil), ugotoviš, da so številne stvari vse prehitro oddirjale mimo in da lahko kvečjemu le v retrospektivi poročaš o njih učinkih in rezultatih. Tako pač je: če človek ni previden, mu življenje, ki se rado pajdaši z vratolomnim časom, kaj rado spolzi med prsti, dokler se nekega dne ne zbudiš ves postaran in vprašaš, kaj za Boga se je zgodilo in čigavo življenje si pravzaprav živel. Don’t – I repeat – don’t be that guy/girl! […]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s