Posts Tagged ‘muscle-up’

Dragi bralci, preljube bralke,

če smo se v enem od prejšnjih prispevkov poučili, da klopi niso samo za sedenje (še več, videli smo, da je z malo domišljije ves svet lahko vaša telovadnica), pa bi lahko kdo potarnal, da to nemara res drži v toplejših spomladansko-poletnih(-pogojno-jesenskih) dneh, da pa zimski mraz kar kliče po obisku takšnih in drugačnih utežarn. Na to odgovarjam, da utežarne nedvomno marsikaj olajšajo, niso pa nepogrešljive: če svojo domišljijo prenesete v notranjost lastnega domovanja, se vam lahko (celo) vaša sob(ic)a (z malo truda in iznajdljivosti) kar naenkrat pretvori v osebno telovadnico. Da je temu tako, nam nazorno pokaže iznajdljivi Johnny Sapinoso, ki pokaže, da je lahko celo tako preprosta reč, kot je (kuhinjska) miza, zelo pripraven vadbeni pripomoček. Na spodnjem posnetku ga boste videli, kako na mizi izvede tripartitni gimnastični gib, in sicerizvlek (muscle up) iz sprednje vage (front lever) v raznožno razovko (straddle planche). Ker mu celoten gib mu uspe (šele?) v četrtem poskusu, se hkrati z lekcijo o iznajdljivosti lahko spomnimo še izjemnega pomena vztrajnosti in odločnosti.

Em, dragi bralec, preljuba bralka, videti sta nekoliko presenečena – katero dejavnost pa sta menila, da imam v mislih, ko sem v naslovu napisal, da miza ni samo za jedilno-pisarniške dejavnosti? 😉

Lepo, domišljije polno nedeljo vam želim!

Vaš S.

 

Dragi bralci, preljube bralke,

nekateri med vami ste verjetno zasledili, da je bil pred kratkim na spletni strani CrossFit.com objavljen WoD (=workout of the day) Meadows, ki je sestavljen samo iz gimnastičnih elementov na obročih. Natančneje:

Meadows

For time:
20 Muscle-ups
25 Lowers from an inverted hang on the rings, slowly, with straight body and arms
30 Ring handstand push-ups
35 Ring rows
40 Ring push-ups

Preden izpostavim nekaj vprašanj na to temo, pa si poglejmo, kako se je pri opravljanju imenovanega WoD-a odrezal Rob Orlando, ki gotovo velja za eno od prominentnejših figur znotraj CF skupnosti:

V svoji analizi CF iger 2011 sem izpostavil vse bolj pereče vprašanje standardov znotraj crossfita in mislim, da je omenjeni WoD odlična priložnost, da ga ponovno odpremo. Namreč, zanima me, kaj vsi tisti, ki ste kadarkoli imeli opravka z gimnastiko (ne nujno profesionalno – daleč od tega -, ampak le toliko, da ste seznanjeni z osnovnimi načeli gimnastične vadbe), porečete o izvedbi vaj na priloženem posnetku. Pa pustimo ob strani nihajoče izvleke (kipping muscle-ups), ob katere se bo sicer gotovo obregnil tovariš Grega; recimo, da je to vsled večjega predpisanega števila ponovitev še pogojno sprejemljivo (čeprav – je res? kdo namreč naredi 20 zaporednih pravih izvlekov?). Ampak ko pridemo do spustov v sprednjo vago iz strmoglava (lowers from an inverted hang), pa se zastavi nevšečno vprašanje: koliko od tega, kar počne Rob, si dejansko zasluži točko? Z drugimi besedami, koliko ponovitev bi mu res šteli? Nekatere (večina?) so namreč bolj podobne slabemu prednosu (L-situ) kot prednji vagi (front lever). Stvari so še slabše, ko pridemo do 30 predpisanih “pump”/sklec v stoji (handstand push-ups), saj je to, kar izvaja Rob (sklece v stoji s stopali, prislonjenimi na pasove), nekaj povsem drugega od tega, kar šteje za sklece v stoji v gimnastiki, kjer noge nikakor ne smejo biti kakorkoli podprte. In med obema vajama je glede težavnosti svetlobno leto razlike – tako kot je svetlobno leto razlike med “sklecami v stoji ob steni” in “pristimi sklecami v stoji”.

Zato se poraja vprašanje, kakšen je sploh smisel tega WoD-a. Ena stvar je namreč – upam – jasna: med predpisanimi vajami in tem, kar se dejansko izvaja, zeva nepremostljiv prepad. Če povlečem analogijo s powerliftingom in olimpijskim dvigovanjem uteži: to je tako, kakor da bi nekdo trdil, da ima 200 kg počepa, dejansko pa bi imel toliko le pol-počepa (tj. “polovičko pravega počepa”), ali da bi nekdo rekel, da ima tezno 100 kg, dejansko pa bi toliko lahko le sunil. Pol-počep ni počep, tezno ni sunek. To niso iste vaje. Pa da ne bo pomote: to ni kritika ne Roba Orlanda (ki je vaje glede na trenutne CF standarde izvedel več kot korektno) ne crossfita kot takega (katerega osnovna ideja mi je še vedno zelo blizu). Gre za kritiko, ki je eksplicitno namenjena vprašanju zelo ohlapnih (evfemizem za katastrofalnih) standardov znotraj omenjene skupnosti. In če bo kdo rekel, da pri CF-ju gre za “funkcionalnost” gibov, odgovarjam na to (pri čemer puščam vnemar problematičnost samega pojma “funkcionalen”), v kakšnem smislu so pokvečene različice gimnastičnih prvin bolj funkcionalne od pravih gimnastičnih prvin? Kaj funkcionalnega je v “polomljenem” prehodu iz strmoglava v prednjo vago?

V luči vsega povedanega mi je še kako razumljiv srd, ki ga nekateri “puristi” (“ortodoksneži”) s področij, kot so gimnastika, olimpijsko dvigovanje uteži in powerliftinga, čutijo do crossfit skupnosti. Upravičeno se jezijo, da dela crossfit njihovim športom krivico – da se kiti z njihovim perjem, tj. s tem, da vključuje elemente z gimnastike, powerliftinga itd., medtem ko je izvedba samih vaj grozljiva. Mislim, da moramo tisti, ki nam je CF blizu, te očitke vzeti še kako resno in v skladu z njimi tudi ukrepati. Če ne, se ve zgoditi, da bo stvar sčasoma postala le še slabša, kar lahko sicer obetavnemu vadbenemu gibanju zada predčasno smrtno rano.

Dragi bralci, preljube bralke, zelo bi bil vesel, če bi tudi vi podali svoje mnenje o obravnavani tematiki: kaj menite o standardih v crossfitu in kaj – če sploh kaj – bi po vašem mnenju veljalo storiti, da bi se stvari izboljšale (osebno namreč menim, da je stvar rešljiva – zahtevala bi sicer korenite spremembe, a vendarle je situacija daleč od brezupne)? So gimnastika, powerlifting, kettlbell lifting itd. res le igrača v Glassmannovih rokah, s katero ravna kakor mu je ljubo in jo odvrže, ko se je naveliča, ali izpuli dele, ki ga motijo? 

V pričakovanju vaših odgovorov
vas prav najlepše pozdravljam,

vaš Sebahudin

P.S. Za konec še priredba androgine La Roux, ki ni nikogaršnja igrača… 😉

Dragi bralci, preljube bralke,

pred kratkim sem naletel na ta YouTube kanal, kjer so prikazani podvigi dveh neverjetno močnih mladcev romunskega porekla: petletnega Claudia in sedemletnega Guliana Stroe. In če odmislimo določene komentarje njunega entuziastičnega očeta in trenerja Iuliana, ki (morda) mejijo že na patologijo, lahko fantoma samo čestitamo za res neverjetne podvige. Nekaj primerov:

1. Izvleki (muscle-ups), pumpe (hand-stand push-ups), nekakšne sklece v razovki (planche push-ups)  na dveh kolih

2. Izvleki in druge prčkarije na obročih in drogu

3. Ravnotežje (dvo- in enoročna stoja) na drogu in na tleh

4. Pumpe in ekstremno raztezanje na dveh stolih

Krejzi, a?

Lep dan vam želim,

vaš S.

Dragi bralci, preljube bralke,

Centralni Komite za Graciozno, Raznovrstno in Eklektično Gimnastično Avantagrdo (s kratico: CK GREGA) vam s ponosom predstavlja dva filmčka, v katerem vrli tovariš Grega – kljub nizkotnim in neresničnim insinuacijam crossfiterskega pomladka, ki med nedolžno mladežjo širi zlonamerno, lažnivo in razdiralno propagando, češ da so njegove mišice “golj’five” (interna fora FTW!) – zadaja smrtonosni udarec čezlužni samohvali, ki jo je izdajateljski prevratnik Sebahudin objavil v enem od svojih poprejšnjih prispevkov (Dva izjemna podviga z lastno telesno težo), in več kot nazorno dokazuje, da elementi, ki jih zagovarja in uči progresivna ideologija puristične slovenske gimnastične struje, korenito prekašajo vse nedorasle poskuse konservativnih psevdo-crossfiterskih samoukov, ki si pumpajo svoje krmežljave egoje z objavljanjem filmčkov na medmrežju. 🙂

OK, če prižgemo filter za odstranjevanje gostobesednega preseravanja dobimo: po petkovem treningu gimnastike je tovariš Grega pokazal dva krajša “odgovora” na “ultra-počasni izvlek (muscle-up)”, ki sem ga objavil na svoji strani (gl. gornjo povezavo), in sicer

1. inverzni izvlek (reverse mucle-up) v razporo v prednosu (L-sit iron cross) (kmet :))

2. počasen izvlek v prednosu (L-sit muscle-up), ampak preko fakin’ razpore (iron cross) (saj ne vem, kako se sploh reče temu gibu :))

Tovariš Grega, še na mnoge zmage! 🙂

Dragi bralci, preljube bralke,

kot zanimivost in motivacijo objavljam dva (glede na kriterije večine med nami) izjemna podviga z lastno telesno težo, ki bosta – upam – zadostila vsem nravem: tako tistim, katerih osebnosti se nagibajo bolj k statičnosti, kot tistim, katerih karakter je bolj dinamičen. Ne pozabite: ni pomembno, kakšni ste, dokler to reflekirate, se s tem ne “zlepite” in se ne jemljete preresno. 🙂

Za statike: super počasen naupor tezno (muscle-up) – glejte to ultra počasno tranzicijo: svaka čast!

Za dinamike: raznožni planche skleci s ploskom – krejzi. 🙂

They make it look too easy! 🙂

Lep, uspehov poln dan vam želim,

vaš Sebahudin

Čisto kratko veselo oznanilo: včeraj naredil prva dva izvleka (naupor tezno; muscle-up) na obročih, vajo, ki je doslej veljala za mojo osebno nočno moro (nikakor nisem mogel pogruntati prehoda iz zgiba v dip). Resda sta bila narejena z nihajemgugom«; kip), kar bo na obrazu prenekaterega gimnasta izrisalo prezirljiv nasmešek, a je zame osebno to vsekakor pomembna prelomnica (tako na psihološki kot vadbeni ravni).

Kaj je naupor tezno/izvlek (muscle-up)? Gre za brezšiven spoj dveh vaj: zgiba in dipa, pri čemer je najtežavnejši del ravno tranzicija (prehod) med obema elementoma.

Pravilni (gimnastični) izvlek se dela brez vsakršnega nihanja/guganja telesa (povsem na moč) in je videti približno takole:

Pri lažji različici z nihajem (najpogosteje izvajani v crossfit skupnosti) si pomagamo s sunkom z nogami in bokom (»kip«); nihanje seveda omogoča lažjo izvedbo giba in posledično večji volumen (brutalen odzadnji komad; bi kdo verjel, če mu povem, da sem svojčas tudi sam krulil, kričal in pogrkaval v skupini, ki je igrala podobno glasbo? :)):

Smešno je, da sploh nisem imel občutka, da mi bo vaja uspela. Po “zanihu” telesa sem se kar naenkrat znašel na vrhu obročev. Zagotovo je k temu močno pripomogla vadba tranzicije na bradlji, ki sem jo izvajal prejšnji teden na gimnastiki. Naj bo tako ali drugače – (ta) veseli dan (ali Sebahudin je končno naredil klinčev izvlek!).

Za konec prilagam še komad, ki me spremlja že celo jutro in se mi s svojo globino, hrepenenjem in molovskostjo zdi več kot primeren za te brstljivo-sončne spomladanske dni (poleg tega deluje kot nekakšna protiutež žagovini v drugem filmčku). 😉