Samozadostnost in ščepec izometrike

Posted: 10/12/2011 in Vadba
Oznake: , ,

Dragi bralci, preljube bralke,

že iz samega naziva pričujoče spletne kamre je razvidno, da je eno njenih temeljnih vodil prepričanje, da je ves svet lahko vaša telovadnica. Veliko ljudi meni, da nekdo, ki je željan vadbe, mora iti v temu namenjeno ustanovo, kjer so na voljo številni vadbeni pripomočki (v sodobnih fitnesih precej futurističnega videza) in za to usposobljeni in (kakopak) primerno plačani strokovnjaki, pod katerih skrbnim vodstvom (karkoli že to pomeni) bo lahko ta slehernik naredil nekaj malega za svojega telo in duha. Čeprav na tem gotovo je nekaj resnice (zlasti če denimo trenirate nek specifičen šport, ki potrebuje vodstvo izkušenega trenerja; poleg tega marsikateri vadbeni pripomoček, ki ga morda marsikdo iz povsem pragmatičnih razlogov ne more hraniti doma – npr. koluti in olimpijska palica – lahko krepko popestri in v številnih ozirih olajša vadbo ipd.), pa za nekoga, ki bi rad preprosto vadil (brez nekih specifičnih tekmovalnih investicij), pa nič (!) od tega ni potrebno. Naj poudarim, da to ne pomeni, da nasprotujem vsem oblikam organizirane vadbe, telovadnicam itd., temveč le za globoko prepričanje, da človek mora biti zmožen shajati tudi brez njih. Z drugimi besedami, organizirana vadba, telovadnice itd. so le priročen in koristen dodatek, od katerih pa posameznik ne sme postati odvisen. Če se hočete razmigati, lahko to storite na 2×2 m2 – z malo domišljije, vneme in odločnosti pa lahko to storite tudi s stilom.

Čemur pa res nasprotujem, je to, da “strokovnjaki” na vadbenem področju podpirajo tovrstne odvisnosti in delajo iz vadbe nek u-la-la bav-bav (mhm, to je tehnični termin :)), da se zdi, da človek za izvedbo počepa potrebuje (vsaj) dva doktorata in pomoč (minimalno) treh strokovnjakov. Ne razumite me narobe: vsi, ki redno spremljate moja pisanja, veste, kako vestno opozarjam na pravilno tehniko in varnost pri izvajanju posameznih vaj. Sploh ne gre za to – gre bolj za to, da taki ljudje izkrivljajo sliko vadbe in delajo ljudi odvisne od dejavnikov (novih aparatur, posebnega “znanja” itd.), ki za vadbo sploh niso ključnega pomena. Ravno zato me vedno je – in me (upam) tudi vselej bo (kljub morebitnim občasnim zastranitvam na vadbeni poti) – navduševalo iskanje poti in možnosti, kako krepiti to temeljno neodvisnost (nenavezanost) in jo posredovati tudi drugim. In to je – med drugim – tudi eden od pomembnejših razlogov za pisanje tega bloga…

V tem prispevku bi rad pokazal, kako malo je treba, da človek naredi učinkovit trening, četudi morda nima na voljo veliko časa, prostora in je brez vadbenih pripomočkovDominik Fleischl, avtor odlične spletne strani Naturtraining (v nemščini), je objavil kratek izometrični trening, ki ga lahko naredite, če ste denimo na potovanju in imate prostorsko-časovno stisko itd. Izometrične vaje so – preprosto povedano – statične vaje za moč (tj. vaje, v katerih telo ohranjamo v izbrani legi različno dolgo); v našem b(r)logu sem že pisal o eni tipični izometrični vaji, namreč prednosu.  Tukaj se vam ne bo treba obremenjevati z nobenimi posebnimi vajami; če veste narediti sklec in zgib, se lahko preizkusite v tem treningu. Kot rečeno, je trening v osnovi silno preprost (traja le 9 minut):

3 runde (vsaka vajo izvajaj 1 min.; brez pavz med vajami)

  • 1 min. v pokrčenem (sedečem) položaju počepa ob steni (roke ne položite na noge, temveč naj prosto visijo ob telesu);
  • prvi krog pokrčeni položaj sklece, drugi krog polpokrčeni položaj sklece, tretji krog iztegnjeni položaj sklece;
  • prvi krog pokrčeni položaj zgiba, drugi krog polpokrčeni položaj zgiba, tretji krog iztegnjeni položaj zgiba).

(povzeto po AllThingsGym)

K temu po želji pridajte še 3-5 serij 15-30 sklec in 8-15 zgibov ali 50 vojaških sklec (burpeejev), se stuširajte, najejte in jo mahnite po opravkih (sestanki itd.). Preprosto, a učinkovito.  

To je seveda le en primer (dva kratko-sladka sem objavil v nedavnem prispevku o sklecah in jih bom v prihodnje objavil še več), ki pa le kaže osnovno idejo v ozadju mojega prispevka (in brloga nasploh): z malo volje in truda lahko vadite v (skorajda) vse okoliščinah, v katerih se znajdete. Ne pozabite: domišljija je vse! 😉

Lep preostanek sobote vam želim!

Vaš S.

P.S. Zaključek pa še malo navdihujočega in izvernega lokalno-prekmurskega naj-bo-preprosto-jasno-in-iz-srca rapa, ki kaže, da osnovno vodilo, ki sem ga zagovarjal v tem prispevku – nevezanost na zunanje forme in samozadostnost -, velja tudi – če ne še bolj – na premnogih drugih življenjskih področjih:

Advertisements
Komentarji
  1. Odličen članek, kot večina tvojih. Mogoče bi se splačalo še omeniti posiljevanje s tisoč in enim rekvizitom za funkcionalno treniranje, ki jih danes vsiljujejo z vseh strani.

    Kot osebni trener se zavedam svoje primarne funkcije, vsaj tako jemljem svoje delo, kot odličen motivator in “psiholog”. Ne ovinkarim in ne prodajam mačka v žaklju ter svojim trenirancem povem naravnost in brez ovinkarjenja: kupite girye, olimpijsko palco, kolute, medicinke, najde si prostor in trenirajte sami, če lahko. Ampak očitno ste me plačali zato, ker nimate časa 1.) sami se pozanimati glede sestave, progresivnosti in celotne periodizacije treningov in 2.) nimate dovolj trdne volje in motivacije ter samodiscipline, da bi bili sposobni narediti vsaj 100 sklec vsak večer, kaj šele celoten trening 3x ali več na teden.

    Moje skromno mišljenje. Nadaljuj s super članki, “glasbena želja”: kak članek o (instant) obrokih za večerjo – tist, k prideš ob 22:00 al pa kasnej iz dela in nimaš časa ne volje za nič, kaj šele, da bi si delal obrok.

    Lp,

    Vates

    • sebahudin pravi:

      Dragi Vates,

      hvala za prijazen komentar. Žal je tako, da se “funkcionalna revolucija”, ki se je začela kot upor proti uveljavljenim trendom v vadbenem svetu, spreminja v točno to, proti čemur se je prvotno upirala (spet smo priča temu, da revolucija žre svoje otroke :)). Če so bile osnovne ideje imenovane revolucije “nazaj k osnovam” in “vadba za vse”, je sedaj beseda “funkcionalno” postala del repertoarja skoraj vseh fitnes centrov in ni nič manj trendovsko-elitistično-skomercializirana kot prejšnje oblike vadbe (BB “split” vadba, aerobike itd.). Pa k temu ni prispeval le vadbeni “mainstream”, ki je “funkcionalnost” preprosto pridal na seznam svojih ponudb (kar pomeni, da imajo vsi fitnes centri po novem “bootcampe” in “treninge za bojevnike” ipd. kozlarije), temveč v veliki (če ne celo največji meri) tudi pomembnejši protagonisti te revolucije – in to je to, kar najbolj zamerim crossfitu (še bolj kot katastrofalne standarde glede izvedb vaj). Tako sedaj lahko “slehernik” (ki ima dovolj pod palcem, seveda) dela “hardcore” vaje v varnem in sterilnem okolju ah-kako-smo-mi-prijazni-in-vedno-plastično-nasmejani povprečnega fitnesa, pri čemer uporablja tisočkrat preplačane vadbene pripomočke, kot so TrX in z gumo obložene girije (pač, treba je paziti na nova tla), pod taktirko naučeno (!) strogega (wanna-be drill seargent) trenerja. Vse skupaj je postala farsa, v kateri pa se seveda obrne nemalo denarja, kar je – milo rečeno – groteskno.

      Po mojem je glavna trenerjeva naloga usposobiti ljudi, da postanejo “vadbeno samozadostni”, in/ali nuditi znanje, izkušnje in kapacitete, da lahko ljudje (res) razvijajo svoje potenciale (kar se da storiti tudi po zmerni/znosni ceni). Ne zdi se mi sporno, če se nekdo odloči, da bo treniral pod tvojo taktirko – je pa zelo pomembno, kakšen je trenerjev pristop k celotni stvari. Vadba ni in ne rabi biti domena le premožnih poslovnežev, ki si lahko priskrbijo oskrbo zasoljene cene usposobljenih trenerjev, temveč nekaj, kar bi moralo biti dostopno vsem. Zato so “dirty” ali “heavy duty” bootcampi, izvajani v bleščavih prostorih fancy fitnesov, tako absurdni. Pri svojih uporabnikih skušajo ustvariti vtis, da se ukvarjajo z nečim “prvinskim”, medtem ko je vse skupaj le del istega kiča in mentalitete, proti katerim so se taka gibanja začela. Vse skupaj pač postaja nek “trend”, ki je marketinško zanimiv in se zato spreminja v nekaj, kar naj ne bi (nikoli) postal.

      Problem sodobnih telovadnic, vaditeljev itd. je, da ljudem dajejo ribe, nikogar pa ne naučijo (in nočejo naučiti), kako naj te ribe ulovi sam. Zakaj bi ljudi učili, kako delati zgibe in sklece, če je na trgu toliko različnih vadbenih naprav? In zakaj naj bi ljudi naučili, kako naj si sami naredijo provizorične gimnastične obroče, če pa je na trgu tisočkrat preplačani TrX?

      Dragi Vates, malo sem se razpisal, ker je to tema, ki mi zadnje čase nekoliko več zaposluje misli – kot mi jih zaposlujejo tudi misli o morebitnih alternativah trenutnim pristopom. Bom skušal upoštevati tudi tvojo “glasbeno željo”. Na kratko: jaz ta problem rešujem tako, da si navadno pripravim obroke vnaprej, denimo zjutraj zmešam šejk, ki ga imam lahko za tri obroke (in me pač en počaka v hladilniku). Kot si verjetno videl, so moji šejki glede sestave kar pestri, tako da so vsekakor primerni tudi kot zadnji obrok (sploh če je za tabo dolg, vadbe poln dan). Lahko pa je ta obrok tudi kaj drugega, denimo dopoldne pripravljeno meso, jajca itd. (če nerad ješ hladno, pač hrano malo pogreješ). Več pa kdaj drugič. 😉

      Hvala še enkrat za tvoj doprinos!

      Vse dobro,
      S.

  2. PostaniAtlet pravi:

    Podpis.

    Lahko objavim v blogu komentar? 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s