Psevdo-paleo FRI-2-da-modhaph***-TA-TA!

Dragi bralci, preljube bralke,

pa smo ju dočakali – jesen in zimo v enem. Še v četrtek smo nič hudega sludeč pohajkovali v kratkih majicah in hlačah, nato pa – bum! bam! (wait for it…) – tako rekoč iz danes na jutri pristali sredi deževno-sneževne jeseno-zime. Jup, resničnost včasih prav nemilostno butne v obraz, tako kot je denimo butnila tole deklico:

Whoa, kiddo! Pusti kaj pločnika še za ostale. 😉

Prehitro za vas? Let’s see that again:

Yup, reality hits you hard sometimes! 😉

Stric, lepo si povedal! Glavno, da je med vsem tem kung-fu-hoa-hua pripovedovanjem v avtu za njegovim hrbtom ujet eden od udeležencev v nesreči in da gorečneža najbolj skrbi to, ali je omenjeni revež zavarovan (?! sočutje ?!). A bodi dovolj vseživljenjskih modrosti – lotimo se raje konkretnejših zadevščin. Hladnejši jesensko-zimski dnevi kar kličejo po nekoliko bolj kaloričnih (-> iz kaloríja (oznaka cal) = fizikalna enota za energijo, določena kot toplota, potrebna, da se en gram vode pri tlaku 1 atmosfere segreje za 1 °C [mmg, je kdo opazil moje nove “pametne hlače”? you’re welcome! ;)]) jedeh, kamor poleg 70’s-big kulinarčnih dekadenc sodi mdr. tudi fritata. Frita-KAJ?! Potrpežljivost, dragi bralci, preljube bralke, je ena od sedmih vrlin, tako da ustavite konje (le kdo si izmišljuje te fraze?) in vse bo kmalu postalo jasno. Onidan sem med brkljanjem po medmrežju v spletni kamri kolega Kokova naletel na kratek prispevek o pripravi fritate, in ker sem o nečem podobnem pred kratkim prebiral tudi na neki drugi (v brezmejnem oceanu Pozabe za vselej izgubljeni – I know, I iz really good, ain’t I? ;))  spletni strani, sem si rekel, da mi Usoda očitno na niti-ne-tako-neočiten način namiguje, da je to “beseda, ki bi v bližnji prihodnosti rada meso postala” (taisto verbalno-karnivorno Usodo imam na sumu, da je morda namerno zakuhala (oz. za-mrzno-dežo-snežnila) zgoraj opisani vremenski zasuk in me s tem skušala še dodatno motivirati za tovrstno kuho, za kar se globoko opravičujem vsem ljubiteljem sonca in visokih temperatur). In tako je naneslo, da sem se danes pozno dopoldne (ali je bilo zgodaj popoldne?) podal novi kulinarični dogodivščini naproti…

Fritata je ena tistih “zmešajmo-vse-skupaj-in-poglejmo-kaj-bo-nastalo” jedi, ki jih vaš najljubši bloger (Sebahudin, jebo vas! :)) tako zelo ljubi. Kot je to vešče ubesedil g. Kokov: “Čar fritate je, da lahko na koncu tedna porabiš vse stvari, ki so ti ostale v hladilniku (ne, mami, oves ne šteje), jih popečeš in preliješ z jajci. That’s what she said. Okej dovolj.” K temu bi pripomnil le dve stvari. Prvič, nimam pojma, na kaj se nanaša tisti “that’s what she said”, a sem prepričan, da na neko uktra gej-foro :), tako da me v bistvu niti ne zanima. Drugič, oves šteje – oziroma je štel v moji verziji fritate (sicer resda kot dekorativni pridatek, pa vendarle…). Tako da – Kokojeva mama: high five! 😉

Postopek priprave je razmeroma preprost in je zelo lično opisan v Kokojevem prispevku, zato bom – v duhu regeneracijsko navdahnjene (beri: ultra-lenobne) sobote – takisto lično prekopiral njegovo pisarijo:

Kakor koli, govedino najprvo popečeš v posebni ponvi, da lepo porjavi, saj se v fritati ne bo več pekla. Naj še omenim, da jo raztrančiraš, tako da se peče v majhnih koščkih, kot bolonjez. Ne delaš pleske.
Kar uporabiš za gorivo je bolj kot ne stvar izbire, a omejene na maslo/kokosfett/oljčno olje. Meni osebno zmaga kokosova mast, saj najkasneje zgnije na visokih temperaturah.

Med tem, ko pečeš meso, narežeš vso zelenjavo, ki jo imaš, na zabavno velikost in vržeš v drugo ponev, da se počasi potensta. To narediš, ko meniš, da je govedina spečena in se lahko čet tri minute preseli v sosednjo ponev. Ko minijo tri minute vržeš not še govedino. Valda. Premešaš in pustiš na ognju še kako minuto, da se sestavine spoznajo.
Hitro zmučkaš jajca. Poporaš in posoliš kolikor ti pač sede a origana ne daš preveč, ponavadi zadostuje ena žlica. Dobro premešaš, da se fino porazdeli.

Ko meniš, da je ponev, ki je prikladno brez ročajev, ki se lahko stopijo v pečici (litoželezna, hint hint), fino vroča čez vse preliješ jajčno zmešnjavo in ogenj takoj zmanjšaš na skoraj najmanj.
Naj se namaka in greje tri do štiri minute. That’s what she sai… ok ok, zadnjič.

Po treh do štirih celotno ponev prestaviš v 200° toplo pečico, kjer se bo fritata pekla še 5 do 10 minut, odvisno od debeline fritate, ki je odvina od količine sestavin in širine ponve. Tu računaj na lasten občutek za kuhanje, več težko predlagam.

In to je faking to!
Čestitaj si, to je tvoja prva fritata! Kako se počutiš? Kr kul, ne? Bravo!

Postrezi narezano na kose kot pizzo in opazuj, kako jo celo vročo…
Ne. Ne bom dokončal stavka, ker se bo sigurno končal s “she said.”

Pa dober tek, paleopionir! Nom nom, paleopionirka.

Spet dve stvari: prvič, jebo te “she said”! 🙂 Drugič, odličen opis postopka priprave – Kokojeva mama: high five! Pri gospodiču Kokoju so bile sestavine fritate sledeče:

• 250g govedine (po možnosti teletine, po možnosti pašene. Corn bad!)
• pol bučke
• papriko
• malancan
• paradižnik
• 8-10 jajc
• origano
• sol in poper po okusu

Pri meni zelo podobne, z malo več začimbovske šminkarije:

• 300-400 g govedine (to zato, ker sem večji ded od njega :))
• dve bučki (beri prejšnji komentar)
• pol melanana (d’UH!)
• korenček (hell yeah!)
• paradižnik
• 10 jajc (ne ti meni 8-10)
• malo ovsenih kosmičev (bio-eko top šit) za večjo kašavost jajnega požvrka (glavni krivec za to, da je bila moja fritata PSEVDO-paleo)
• peteršilj, rdeča paprika, poper, kajenski poper, česen v prahu, sol (like a boss)

Skratka, ideja je v tem, da lahko v fritato vtaknete (khm) skorajda karkoli (odvisno od vašega okusa in prehranjevalnih preferenc). Edina nepogrešljiva sestavina so jajca – če jih nimate, ne bo nič s fritate + mislim, da je skrajni čas to grow a pair and start livin’ already:

 

Še nekaj slik s prizorišča zločina (v tipični sebahudinovski vulgarno-realistični tehniki, ki jo tako neizmerno ljubite):

Začetek akcije: This autumn/winter…get ready… 😉

M., glej, mesou, mesou! 🙂

Hipi sekcija: zelenjavni kotiček

PRED vtikom v pečico ali čudno izgledajoča čorba

PO vtiku v pečico ali Da Šit

Blagi (pazi-da-ne-poškoduješ-teflona) pica-lajk raz-rez

Puttin’ the “fri” in the “ta-ta” – nimam pojma, kaj to pomeni, ampak zveni kul – Dober tek!

Pretty fly for a Prekmurje guy, ha? Sebahudin approves + “Nom nom nom,” she said. 🙂 Za konec pa predlagam, da prikazano kalorično dobroto pohrustamo med poslušanjem v prijetne melodije odete globokoumne misli pronicljivega in zelo nazornega uma, ki smo ga spoznali nekoliko višje:

 

Lep vikend vam želim – in bodite pozorni na Resničnost (in njeno dvojčico Karmo)! Bam-bam-bam in ste na tleh! Zato – pametno, sočutno in umirjeno! 😉

Vaš S.