Vélika imena v zgodovini športa: Naim Süleymanoğlu

Posted: 13/09/2011 in Splošno, Vadba
Oznake: , , , ,

Dragi bralci, preljube bralke,

v prejšnjem prispevku smo si na hitro ogledali bolgarsko metodo olimpijskega dvigovanja uteži, ki jo je uvedel Ivan Abadjiev. V dotičnem prispevku sem tudi omenil, da je bil eden najuspešnejših dvigovalcev, ki se je uril pod budnim Abadjievim očesom, Naim Süleymanoğlu, in ker gre za res prvovrstnega dvigovalca, mislim, da je prav, da mu namenimo (vsaj) krajšo objavo:

Abadjiev’s most famous athlete was featherweight Naim Suleymanoglu who actually defected from Bulgaria to Turkey in December 1986. Over the next 10 years Naim proved to be the greatest lifter in the history of the sport. He was a senior world record holder at 15 (!), at 16 (!) became only the second man to jerk three times body weight and still holds the highest ever Sinclair total. Despite missing the Los Angeles games, where he would have been an overwhelming favourite, he went on to win three Olympic gold medals plus 7 World and 6 European Championships. In Seoul he broke 4 World and 6 Olympic records and won gold by 30kg. His total would have been enough to win the lightweight division against lifters 7.5kg heavier!

(vir)

Še kratka biografija:

Born in Bulgaria of Turkish descent, he was nicknamed “The Pocket Hercules” due to his small stature of 1.47 m (4.8 ft) [meter č’vap, a?]. He is the second of only seven lifters to clean and jerk three times their bodyweight. Suleimanov set his first world record at the age 16 but missed his first chance at Olympic success in 1984 when Bulgaria joined the Soviet boycott of the 1984 Los Angeles Olympics.

Soon afterwards the Communist regime in Bulgaria forced its Turkish minority to adopt Bulgarian names and he became known internationally as Naum Shalamanov (Наум Шаламанов). While on a trip to the World Cup Final in Melbourne in 1986, Suleimanov defected. He resurfaced in Turkey and applied for citizenship. He also changed his name from the Bulgarian Suleimanov/Shalamanov to the Turkish Süleymanoğlu. After the fall of Communism in Bulgaria, his family was able to join him in Turkey.

A battle over which country he would represent in the 1988 Seoul Olympics arose. The Bulgarian government demanded and received $1,000,000 from Turkey to allow him to compete for Turkey. Süleymanoğlu did not disappoint, winning the featherweight gold medal. He retired at the age of 22, after winning the world championship in 1989. However, the allure of competition was too strong and he returned in 1991 before winning a second Olympic gold medal at Barcelona in 1992. Between the Olympiads, Süleymanoğlu continued to win world titles and set records.

The 1996 Olympic Games were to be his swansong and he retired after winning a third consecutive Olympic gold medal in Atlanta at the 1996 Olympic Games.

Süleymanoğlu made another comeback in a late attempt to earn a fourth gold medal at the 2000 Olympic Games in Sydney but failed to lift 145 kg, which would have been a World record, and was eliminated from the competition. He was awarded the Olympic Order in 2001. In 2000 and 2004 he was elected member of the International Weightlifting Federation Hall of Fame.e

(vir)

Na priloženem videu bomo videli njegov nastop na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, kjer je – tukaj že za turško reprezentanco – naložil in sunil 190 kg v kategoriji do 60 kg!

Poglejte ta fokus in eksplozivnost! Sapo jemajoče!

Advertisements
Komentarji
  1. PostaniAtlet pravi:

    To glede Sinclairjevega koeficienta smo enkrat že imeli debate (mislim, da ne s tabo). Saj je “ok”, ampak po mojem, če že hočejo vse ljudi primerjati z nekim koeficientov, so pozabili vključiti en izredno pomemben podatek (poleg teže) in to je višina. Saj vsa čast Naim-u, ampak kot že rečeno… visok je metr pa čvap 🙂 Nikakor ne moreš primerjat njegovega rezultata z enim težkokategornikom (105kg), saj so vsi bistveno višji od 147cm. Torej, za moje pojme je to malo… hm… nevem… zavajajoč koeficient.

    • Aljoša pravi:

      Seveda, saj ravno to je težava v športu v primerjanju rezultatov. Nekdo ima pač nepravično prednost pred nekom drugim ne glede na trud. Mislim pa tudi, da vsi ki vsaj malo pozanjo katerikoli dvigaški šport, vedo, da je pač Naim en močen čevap in je pač izjema 😀

      • PostaniAtlet pravi:

        Hehe… potem se naj ukine koeficient in je pač samo tekmovanje po kategorijah kdo koliko dvigne. In to je to. Simple as that 🙂

        Če pa že imajo/-mo koeficient, pa naj bo nepristranski (oz čim manj pristranski)!

  2. Tovariš pravi:

    Jaz se pa nisem rodil velik in ne morem zabijat. Zato naj mi prosim znižajo koše, da bom zabijal kot Milič preko avta in skrajšajo sto metersko razdaljo, da bom hitrejši kot Bolt.
    Kaj je pravično kaj ne je težko razpravljat. Jaz bi temu rekel da je to talent (če jemljemo to besedo kot genetske predizpozicije, katere lahko ali ne posamezni športnik vnovči).

    Sicer pa tisti ki je večji ima tudi večji prečni presek mišice torej razlika definitivno je. Drugače pa tudi dvomim da je tamali čevak sposoben tekmovati v absolutni kategoriji, ker ne spravi toliko mase na svojo višino in je fenomenalni talent za to kategorijo.

    • PostaniAtlet pravi:

      Tovariš, zato pa sem rekel – koeficient je brezvezen, ker je pristranski! Zame so kompetentne le tiste tekme in primerjave, katere primerjajo dejansko dvignjeno težo in ne primerjavo s koeficientom! To je NEpristransko!

  3. sebahudin pravi:

    Jah, dejstvo je, da je pri olimpijcih “nižina” (nasprotje od “višina”) vsekakor preferirana lastnost (že zaradi same biomehanike giba), tako da bo nekdo, ki je nižje v svoji kategoriji imel prednost pred višjimi sotekmovalci. Me pa zanima tole: Domen, ti je mogoče znano, da bi kdo predlagal kako konkretno alternativo Sinclairjevemu koeficientu, tj. kak koeficient, ki bi upošteval tudi višino?

    • PostaniAtlet pravi:

      Seba, ne vem če sploh.

      S tem se verjetno skoraj noben ne ukvarja, ker so se boljši dvigalci (tej tudi imajo vpliv) itak čez leta že “filtrirali” (beri: vrhunski so postali le tisti nižje rasti) in ne razmišljajo o tem ali je pristransko ali ne. Ampak v bistvu je še kako zelo pomembno. Saj bi lahko kdo rekel “pa saj so tam vsi povprečno enako visoki, zato to nima vpliva”. Delno že res. Ampak to ni point. Point je, da če hočeš primerjati dvigalce “med kategorijami” ter jih “izenačit”, se potrudi, da jih boš dejansko čim bolje “izenačil”. Če jih pa ne moreš nepristransko izenačit, pa tega niti ne poskušaj. A razumeš moj pogled na to?

      PS. OK, dejansko je zelo težko najti neko 100% nepristransko primerjavo (ker je to realen svet in ne teorija), ker se bo vedno našla ena komponenta, katera bo primerjavo delala nepristransko (npr. geni, %BF, starost mame, stan,…). Ampak, en parameter izmed dveh pomembnejš (teža, višina) izključiti je pa res kriminal.

      • sebahudin pravi:

        Ja, vsekakor razumem in se dejansko strinjam s tem, da bi se poskušalo optimizirati “izenačiti” vse pogoje, zato me je tudi zanimalo, ali dejansko obstajako kaki modeli, ki bi skušali vključiti tudi tretji dejavnik, tj. višino. Hehe, Domen, kot kleni matematik pa bi morda lahko ti kak model ponudil – morda ga celo poimenujejo po tebi. 🙂 (mmg, to je na pol za šalo, na pol za res – zanimivo bi bilo, kaj bi se zgodilo, če bi nekdo dejansko oblikoval tak model in ga posredoval v razmislek relevantnim inštancam :)).

  4. PostaniAtlet pravi:

    Sliši se zanimivo; vredno razmisleka, hehehehe 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s