Modrosti s prve roke: intervju z Johnom Brozom

Posted: 10/09/2011 in Vadba
Oznake: , , , ,

Dragi bralci, preljube bralke,

verjetno ste že kdaj slišali za frazo “okoli riti v žep”. No, nekaj takega se je vašemu Sebahudinu zgodilo v povezavi z naslovnim intervjujem: najprej sem nanj naletel na enem od številnih vadbenih blogov, ki jih spremljam, in bil nad njim tako navdušen, da je kaj kmalu zdrknil v (začasno!) pozabo (tole se verjetno bere, kot da v resnici nisem bil navdušen nad njim – pa sem bil, majkemi!); potem me je na intervju v enem od svojih komentarjev spomnil rednim bralcem in bralkam mojega b(r)loga dobro znani Domen – ki je mimo-sosedine-gréde v tem času pričel pisati svoj vadbeni blog Fizikalije oz. Kako biti boljši atlet (s posebnim poudarkom na olimpijcih) – in obljubil sem si, da ga bom to pot res objavil na (v) b(r)logu, a mi je – glej ga zlomka! – spet ušel iz spomina; in poslednjič sem ga našel na kraju, kjer je bil sploh privekal na medmrežni svet, tj. na spletnem blogu Weightlifting epiphanies, ki ga ureja Barry, navdušen dvigovalec uteži in mdr. tudi avtor pričujočega intervjuja. Skratka, em…

🙂

Torej – intervju z Johnom Brozom. Ne poznate imenovanega strica? Nič ne de. Tole o g. Brozu na strani vadbeno-prehrambenega mojstra-staroste Charlesa Poliquina zapiše Kim Goss:

Broz was introduced to Olympic lifting at the age of 10, and during his early years as an athlete he trained at the Olympic Health Club in Cleveland, Ohio. Among his mentors were John Schubert, who coached the last male Olympic weightlifting champion from the US; powerlifter Vince Anello, who deadlifted over four times bodyweight in the ’70s; and another powerlifting great, John Black, who went on to open a great gym called Black’s Health World.

When he was 28, Broz met Antonio Krastev and became his roommate and training partner for the next three years. Krastev was a Bulgarian weightlifter who in 1987 snatched 216 kilos (476.2 pounds), a record that still stands. Broz made great progress with guidance from Krastev, who taught him his version of the Bulgarian weightlifting system as originally taught by Ivan Abajiev. As proof of his continued passion for hard training, in 2007 at age 39 Broz snatched 153 kilos and clean and jerked 175 kilos, the snatch and total being an American masters record in the super heavyweight division.

Although he continues to train hard, Broz has redirected much of his passion for the sport into coaching. He converted a part of his contracting business in Las Vegas to a gym where he and his small but powerful team of the most promising weightlifters train. They perform a tremendous amount of volume in their workouts, often training twice a day with workouts lasting up to three hours.

(vir: A Few Words with Weightlifting Coach John Broz)

Če kdo slučajno ne pozna v navedku omenjenega Brozovega mentorja, Bolgara Antonia Krasteva, je tukaj posnetek njegovega rekordnega 216-kilskega potega (doslej nepremagana kilaža, ki pa je zavoljo restruktiriranja utežnostnih kategorij bila črtana iz uradnih analov, ne pa tudi iz spomina! 😉 Rezazade je doslej potegnil “le” – bošček mali mikeni!213 kg):

 

Životinja bugarska, a? 🙂 Objavljam pa še dva posnetka izjemno perspektivnega mladca, ki ga  je John Broz vzel pod svoje okrilje, in sicer gre za dvajsetletnega (!) Pata Mendesa:

a. Poteg – 207 kg:

 

 

b. Počep zadaj – 363 kg:

 

Mislim, da je najboljši opis Mandesa podal zgoraj omenjeni Barry, ko je o njem zapisal: “[H]e is like a mutant shark in human form.” Nicely put, bro. 🙂

Prepričan sem, da se človeku s takšnimi življenjskimi izkušnjami in referencami vsekakor splača prisluhniti, sploh kadar gre za nasvete o vadbi, duševnem stavu in tem, kako nasploh živeti svoje življenje:

1. Prvi del: Broz pove nekaj o svoji preteklosti – kako, kdaj in zakaj je prišel v stik z dviganjem uteži, kdo so bili njegovi trenerji, kako je bilo trenirati s Krasevom, kakšno je stanje glede vadbe pri njem zdaj;

 

2. Drugi del: Broz razodane nekaj misli o svoji splošni vadbeni filozofiji: o prirejenem bolgarskem vadbenem sistemu, ki ga uporablja pri svojih dvigovalcih,  o tem, da je zdravje vselej na prvem mestu (tudi kadar gre za brutalno težke treninge), o nujnosti individualiziranih vadbenih pristopov, o tem, zakaj so po njegovem mnenju “pomožni dvigi” potrata časa ipd.

 

3. Tretji del: Broz izpostavi, kako pomembno je primerno vadbeno okolje – okolje, kjer se ljudje počutijo sproščeno, hkrati pa si na vseh področjih in po svojih najboljših zmožnostih trudijo biti čim boljši; pri tem poudari, da ne gre toliko za absolutne številke – koliko lahko kdo dvigne v absolutnem smislu -, ampak za to, da nekdo da vse od sebe glede na dane okoliščine (stopnjo usposobljenosti, prejšnje izkušnje, starost, spol, poškodovanost itd.); prav tako ni pomembno le to, koliko truda in energije vložiš v treninge, ko si v utežarni, ampak za to, da spremeniš svoje življenje nasploh – da si urediš prehrano, regeneracijo (spanec, počitek itd.), treninge, kar privede do celovite osebnostne spremembe, ki je dobra popotnica do uspešnega življenja;

 

4. Četrti del: Broz se obregne ob ljudi, ki uspehe drugih pripisujejo genetiki in uporabi ilegalnih substanc, in pove, da je velikokrat v ozadju takšne miselnosti želja po tem, da bi ljudje prikrili svojo lastno lenobo in si na ta način na nek način pomirili duha (češ, on je itak naravno močan – ali teh rezultatov ne bi mogel doseči po naravni poti: “I think they try to justify their laziness or their inability to comprehend certain things [by stating]: ‘Oh, it’s genetics or its drugs.’ It makes them esier to sleep at night.“; poda tudi osnove treninga za začetnike, ki bi radi tekmovali v olimpijskem dvigovanju uteži: tehnika + čim prej do maksimumov; izpostavlja pomen dobrih temeljev/osnov in sprotnega popravljanja napak itd.

 

Tako. Mislim, da bi vsakršno dodatno besedičenje bilo odveč; upam, da so se vas besede modrega Broza način dotaknile in da vam bodo morda  na takšen ali drugačen način pomagale do boljših športnih dosežkov. Kot je nekoč rekel kontroverzni Mao Cetung: “Od poraza do poraza, pa do končne zmage!” 😉

Lep in umirjen vikend vam želim,
vaš S.

P.S. Za konec pa – kot bi rekli vrli monthy-phytonovci – something completely different… 😉

Advertisements
Komentarji
  1. PostaniAtlet pravi:

    Si mi vkral ta intervju… ampak vseeno ga bom v prihodnosti objavil! 😛

    • sebahudin pravi:

      Hehe, sem ti že takrat, ko si ga objavil v komentarjih, napisal, da ga bom objavil. 🙂 Poleg tega pa si preberi uvodni odstavek, Mr. Smarty Oly-Weightlifting Pants. C-c-c-c, taka površnost! 🙂

      • PostaniAtlet pravi:

        Oprosti, sem res bolj kot ne preletel samo članek (ker sem intervjuje že pogledal enkrat), zato sem spregledal. Lepo od tebe! Hvala za omembo 🙂

  2. Tovariš pravi:

    A ni tako, da Mendez vedno zaostane za pričakovanimi kilami na uradnih tekmovanjih?

    • PostaniAtlet pravi:

      Baje so nekateri Brozovi športniki na treningih vseeno pod vplivom nedovoljenih substanc, na tekmah pa tega “ne sme” biti. Baje je to razlog.(To sem nekje slišal. Nisem pa čisto prepričan oziroma nisem preverjal tega.)

      • sebahudin pravi:

        Itak. Prvič, Mendez je še ful mlad; drugič – kot je vedno pravil gospoud Čanžek -, rekordi pri olijih se postavljajo v telovadnici, ne na tekmovanjih. Osebno to zadnjo izjavo na svetovnem nivoju težko komentiram, ampak bojda so kilaže v telovadnicah znatno višje kot potem tiste, ki so dosežene na uradnih srečanjih. Tretjič, verjetno je res to, kar piše Domen – ni izključeno, da nekateri njegovi športniki vseeno ne konzumirajo prepovedanih substanc; le da so verjetno pri tem bolj previdni (ciklizacija itd.). To zadnje je itak “never-ending story”: so ali niso, niso ali so, hehe. 🙂

  3. PostaniAtlet pravi:

    Po moje sta dve teoriji glede doseganja rekordov (če pustimo ob strani nedovoljene substance).
    1. Na treningu je možno dosegati višje teže zaradi tega, ker a) ni prisotnega pritiska, b) rekord lahko poskušaš doseči ponavadi na svoj “dober dan” (tekma je pa na določen datum, na katerega imaš lahko “dober dan”; ali pa tudi ne) in c) imaš večje število poskusov (neomejeno).
    2. Na tekmah je možno dosegati višje teže zaradi tekmovalnega/višjega motivacijskega momenta. (Je pa prisoten pritisk, omejeno število poskusov, “dober/slab dan”,…)

    Verjetno za ene bolj odgovarja opcija 1, za druge pa 2. Čisto odvisno od posameznika. Težko je zato izključiti eno in reči, da je druga boljša.

    • sebahudin pravi:

      Izčrpna analiza, kolega, izčrpna analiza. No, Čanžek je kot podporo za svoje trditve navajal konkretne primere s tekmovanj. Ker je imel priložnost trenirati in sodelovati z ljudmi, ki so bili v samem svetovnem vrhu v tem športu, je verjetno bilo to, kar je govoril, kredibilno; seveda pa osebno tega ne morem potrditi ali ovreči, ker a. nisem bil tam :), b. zaenkrat nisem imel podobnih izkušenj. Bi pa bilo zanimivo pobarati o tej temi tudi Petra – kakšno je o tem njegovo mnenje. Ali pa preprosto počakamo, da postaneš world-class athlete, Domen, pa boš pol ti povedal iz prve roke, hehehe. 😀

  4. Tovariš pravi:

    Je že res da nekdo lažje podre rekorde na treningih in spet nekdo drug na tekmah, ampak kakor sem videl spet ne tako velike razlike in tudi ne smejo biti. Razen če je osebek res labilen.
    Mislim da tudi z dopingom in brez ne bi imel tako velikih razlik. Ker ko se trenira z dopingom se trenira zato da je prenos dopinga na čisto fazo čim večji in bi morale biti razlike majhne a vendar bodo.

    Tako kot je Bolt vedno čist na tekmah, močno dvomim da ima na treningih bistveno boljše rezultate (niso vsi Ishinbajeve, da na treningih skačejo 15 cm višje od rekorda hahahaha ampak spet druga zgodba: beri IAF skladi in denarne nagrade na diamantnih ligah za vsak podrt rekord), je pa res da lahko pottem takem odteče 15x max šprint in se bo še vedno regeneriru in material ne bo odpovedal.

  5. Tovariš pravi:

    Sicer pa za top OL je itak jasno da brez dopinga ne prideš nikamor (tako kot v večini športov razen kakšen Curling 😉 ).

    PS: “Lahko samo rečeš da si eko, ampak sosed v vetrovnih razmerah z letalom škropi.”

  6. Aljoša pravi:

    Načeloma naj bi bilo tako, da rekorde postavlja na tekmovanjih, ampak tudi almighty Krastev naj bi na treningu potegnil 222.5….

  7. Tovariš pravi:

    Samo na tekmah je čist 😉 Sicer pa koliko je njegov uradni rekord? Verjetno to niso takee razlike kot pri Mendezu.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s