Močne punce: 2. del

Posted: 25/08/2011 in Vadba
Oznake: , , ,

Dragi bralci in preljube bralke,

po (presenetljivo) dobrem odzivu na moj prvi tovrstni prispevek objavljam še drugi del z nekaj video materiala, ki naj pripomore k razblinjanju mita o tem, da vadba za moč nujno vodi k čezmerni nabitosti in čokatosti. Torej…

Jen Grasso med izvajanjem “pištol” (pistol squats)

Jen Comack (kaj je s temi puncami z imenom Jen?!) dvigne slabih 135 kg mrtvega dviga (zanimive priprave na dvig :))

Squat it, deadlift it, push it or Girls just wanna have fun (Alli McKee pa itak raztura – enoročni skleci? kos torte [beri: piece of cake :)])

Pa da ne bo pomote: maksimalna moč je tako za mlade

…kot tudi za tiste, ki so že v letih. 🙂

Za konec pa še vprašanje za bralke mojega spletnega b(r)loga (seveda pa so zaželena tudi moška mnenja): na spletu se je v zadnjem času pojavilo kar nekaj člankov, spisanih izpod peres pripadnic “nežnejšega” spola, ki zagovarjajo miselnost, da je potrebno ženske pripraviti do tega, da trenirajo kot moški (s tem običajno mislijo, da morajo v svoj vadbeni režim vključiti počepe, mrtve dvige, zgibe, sklece itd.). V to kategorijo sodi npr. tudi Teach Your Female Personal Training Clients to Train Like Men, ki ga je napisala Neghar Fonooni. V njem mdr. zapiše:

The most important thing to consider when encountering opposition from our female clients is that it is not their fault. They have been conditioned, falsely educated and downright lied to. It’s OUR responsibility to change it.

We want our female personal training clients to “man up”, but it isn’t always that simple. There are some who respond to such tough love, and others who require delicate convincing. As trainers and coaches, we are ultimately responsible for instituting a ban on whining, complaining, and “I can’t” attitudes. 

We must take the necessary steps towards developing a woman’s intrinsic desire to be powerful in mind and body. We must prove to them that athleticism is not just about physical feats, or aesthetic goals. It’s about creating a strong inner self and gaining a sense of satisfaction and empowerment from our bodies’ capabilities.

Nekaj podobnega zagovarja Nia Shanks v prispevku Lift like a Girl, kjer zapiše:

After taking off my lifting belt and taking a sip from my water bottle, she finally came up to me.

“Um, I hope you don’t mind me asking, but why do you train like a man”?

After thinking, “you’re kind of stupid” for a brief moment, I offered a more appropriate response since she clearly never lifted anything that wasn’t coated in pretty pastel colors. “I don’t train like a man,” I said as I put my water bottle back down and started stripping the weight off the bar.

“What do you mean? I’ve seen you in here a lot and you don’t do crunches, kickbacks, weight machines, and cardio like every other woman,” she said with great disdain in her voice.

“Take a look around the gym,” I retorted. “Most guys in here bench press every day and then spend an entire hour working on their biceps. And the closest thing to a ‘leg exercise’ they perform is walking to the water fountain. So you see; I don’t train like a man.”

Kar je implicitno razvidno iz Niinega odgovora, je to, da ona sama ne trenira kot povprečen, ampak kot pravi moški – tisti moški, ki ne dela le kurle in potiske s prsi (“average gym rat”), temveč tudi “res moške” vaje, kot so počepi, mrtvi dvigi itd.

Na ta trend “pomožatenja” pa je ena od njenih bralk odgovorila (gl. prvi komentar pod Niinim prispevkom):

I just don’t get why women (girls) have to be the mockery of Cross Fit in so many articles?

Do you realize how many topics cover women and how they should be lifting heavier, sucking up callouses, and being one of the guys?

And the most pathetic part of it all is that women are jumping on the bandwagon and exposing their own kind and for what? What do you get out of it?

A strong woman (girl) to me is a woman who is not afraid to be feminine, takes care of her body (meaning, can go home and sand down her callouses with a pumice stone following some hand cream), go out on a date, look good physically and never have to prove to others that she just busted her ass in a gym. The proving is done within.

Enough of the “go heavy or go home”– did you ever stop to think that if one does not have the experience they will “go home for going heavy?

Drage dame (in seveda tudi gospodje :)), zanima me vaše mnenje: kako ve gledate na odnos ženska – vadba za moč? Kakšna je po vašem mnenju narava ženstvenosti? Je ženska lahko hkrati močna in ženstvena? Kako? In kaj to pomeni? Vsa mnenja dobrodošla! 🙂

Za konec še malo Sovraštva proti mašineriji :), po mojem skromnem mnenju odlična glasbena izbira za znoj in kri prelivajoč trening moči!

Lep, uspehov poln dan vam želim,

vaš Sebahudin

Some of those that work forces
are the same that burn crosses.

FUCK YOU, I WON’T DO WHAT YOU TELL ME!!!
MOTHERFUCKER!!!! Ugh!!

Advertisements
Komentarji
  1. Domen pravi:

    To… ženski/moški treningi so razširjeni v samo t.i. fitnes populaciji. Nikjer drugje ne poznajo tako “različnih” treningov. Imaš košarkarice, fuzbalerke, šprinterke/atletičarke, gimnastičarke… pa v vseh športih trenirajo zelo podobno tako moški kot ženske.

    Fitnes in fitnes populacija vničuje šport!

  2. Moka pravi:

    @Domen: Fitnes kot oblikovanje telesa za skladen izgled je sigurno različen za moške/ženske, ker smo pač različne konstitucije.
    Ne vidim razloga, zakaj bi se delale bistvene razlike med spoloma, če je cilj obeh enak (zato košarkarice trenirajo enako kot košarkarji..). Edino lažja različica kakšne vaje za šibkejši spol je včasih dobrodošla. 🙂

  3. sebahudin pravi:

    Kar je meni osebno zanimivo, je ta obsesija s “toningom” – vse punce bi rade bile “toned”. Ampak če nekdo nikoli ni delal na moči in (vsaj malo) hipertrofiji – kaj točno bi rade te punce izsklesale? Če bi rad dobil kip, mora biti za to neka podlaga, osnova, denimo marmor, ki ga nato lahko oblikuješ. Kako bi rad imel mično zadnjico, če dejansko ni nobene osnove zanjo – na ta način lahko dobiš le ubogo breskico/slivico, kar je komu morda povšeči, “orng” zadnjica pa to ni. In tu se spet poraja vprašanje, kaj je feminilno – in v kolikšni meri je to združljivo z vadbo za moč. 🙂

  4. Domen pravi:

    Moka, mogoče si narobe razumela moj “Fitnes in fitnes populacija vničuje šport!”.

    1. ženska ne more imeti 110kg čiste mišične mase in zgledati kot Arnold v najboljših časih, pa če se še tako trudi. Razen, če se fila s testosteronom. Poleg tega, če hočeš biti večji, ne samo, da moraš trenirati več in bolj intenzivno. Tudi jesti moraš jest. Torej, ti lahko večaš intenzivnost, pa ješ enako kot si in boš ostal enako “velik”.

    2. fitnes uničuje šport ravno zaradi tega, ker preveč predalčka. Za definicijo je en tip treninga, za maso je drugi tip treninga. Za ženske je še en tip treninga, za moške spet… za višje, nižje, … jao, zgubiš se. Neznanje pa prevladuje. In potem ženske mislijo, da je edina vadba za njih in njihovo “seksi” postavo steper. A ironično, maščoba ne gre dol (ali zelo počasi), oblika se pa ne “lepša”. 🙂

    3. fitnes uničuje šport, ker se znanje o anatomiji človeka in njegovih potrebah izgublja. Zakaj? Ker je važno, da imaš 2x lastne teže bench pressa in 40kg biceps curla (enoročno, seveda). Ni pa pomembno, da paziš na gibljivost, UPORABNO moč telesa,…

    Seveda pa, vsa čast DOBRIM bodibilderjem oz tistim z znanjem. Ampak teh je 0.0001%. Pa se ta odstotek vse bolj zmanjšuje. Poleg tega je pa treba priznati fitnes generaciji, da širi znanje o prehrani.

  5. Domen pravi:

    2. in 3. točka seveda velja za tisto večino, katera pač nima pojma o ničemer in posplošuje. Tistih 0.0001% BB sem noter očitno ne spada (da se ne bo kdo spotaknil).

  6. Moka pravi:

    Domen, se strinjam v vseh točkah. Edino kar bi dodala je, da niso vedno inštruktorji/trenerji/bidlerji tisti, ki nimajo pojma. Miselnost ljudi je pač taka. Ženske ne upajo dvignit uteži, ker mislijo, da bodo kar naenkrat možače, moškim pa je važno, da naredijo prsa/biceps, ker.. ne vem točno zakaj. 🙂

  7. Po moje si se zajebal že v vprašanju “Kakšna je po vašem mnenju narava ženstvenosti?”… Ni narave “ženstvenosti”. Ženstvenost je izrazito družbeni koncept, sploh ženstvenost, kot jo razume večina tistih, ki goltajo modne magazine. Trapanje in pretirano izgubljanje časa z dejavnostmi, ki naj bi te DOMNEVNO polepšale, je zame ravno toliko moško kot žensko. Glej, tako ženske kot moški smo ljudje. Ja, razlikujemo se po sposobnostih, ampak kakor sem nazadnje preverila, smo si razen organov, povezanih z reprodukcijo, v abstraktnem smislu IZJEMNO podobni. Zakaj bi potem obstajal trening za moške in trening za ženske? Ženska pač dvigne absolutno manj – ker ima hormonsko sliko (in nekaj ostalih malenkosti) tako, da lahko skozi medenico potisne 3-kg otroka. That’s it. Vse ostalo so nianse.

    Saj mene nič ne moti, če se kakšni ne da, ali pa če ji je grozno videt žensko, ki ima celo kako mišico. Ali kako, ki lahko gre iz trgovine z dvema polnima vrečama v rokah z ravnim frisom. Sam ne mi potem nabijat o ženskem/moškem treningu. Just label yourself lazy.

  8. sebahudin pravi:

    Tjaš, odlično! Kar bi rad slišal, so ravno različne oblike samo-dojmenja s strani bralk tega foruma, tj. različni pogledi na vprašanje o odnosu med njihovim dojemanjem lastne “ženske” identitete (kakorkoli jo že pojmujejo) in njihovo specifično vadbeno potjo. Seveda se zavedam, da ne obstaja neka obča opredelitev ženstvenosti kot take, vendar menim, da nas – moške in ženske – poleg številnih podobnosti označujejo tudi številne razlike, ki so pri določenih posameznikih bodisi bolj bodisi manj izražene. Izvor teh razlik – narava versus družba (nature vs. nurture) – zaenkrat namenoma puščam vnemar (“dajem v oklepaj” :)), ker me bolj zanimajo lastne (parcialne) opredelitve vsakega posameznika.

    Moje osebno mnenje glede teh stvari – in to je le opis (deskripcija) moje osebne poti in osebnih preferenc, ne pa nek univerzalni predpis (preskripcija) oz. norma, ki naj bi veljala za vse ljudi – je sledeče: sem goreč zagovornik “vsestranskega razvoja človekovih potencialov”, torej tudi vadbe, ki stremi k temu, da izoblikuje “vsestransko razvitega športnika” (ang. well-rounded athlete). To mdr. pomeni, da iz vsega srca pozdravljam ženske, ki v svoj vadbeni režim vključujejo elemente “moške” (“trde” – “jang”) vadbe, kot tudi obratno – moške, ki v svoj vadbeni režim vključujejo elemente “ženske” (“mehke” – “jin”) vadbe (pozor: izraz “moški”/”-enska” sta tukaj le terminološki pomagali – opisna in ne vrednostna vidika). Pri tem pa naj – če stvar namenoma karseda poenostavim – temeljni element (pri moškem “jang”, pri ženski “jin”) vendarle ostane v prevladi: z drugimi besedami, moški naj ostane moški, ženska pa ženska.

    Kot si rekla sama: zavoljo specifičnih hormonalnih in posledično anatomsko-fizioloških razlik je med spoloma vendar prisotna neka “osnovna preferenčna usmerjenost”. Ženska ne bo (v ABSOLUTNEM smislu) nikoli tako močna kot moški, moški pa (v ABSOLUTNEM smislu) ne bo nikoli tako prožen kot ženska. Dejstvo, da se moški pogosteje zanimajo za “gvihtanje”, ženske pa za “jogo” zato – po mojem mnenju – NI samo kulturno pogojeno (je pa ta komponenta zelo močna, se strinjam). In – v luči ideje o “vsestranskem razvoju” – mora veliko pozornosti nameniti ravno svojim pomanjkljivostim: če namerno poenostavim – moški fleksibilnosti, ženske pa moči (seveda realnost ni tako črno-bela). Pri tem pa je pomembno, da vendarle ohranjaš svoj prevladujoč dejavnik: moški je vendarle “jangovec” in ženska vendarle “jinovec”: nenehno se samopresegaj, a ostani zvest temu, kar si.

    Za zaključek: kot rečeno, tukaj ne gre za normo, obči predpis ali karkoli podobnega. Tudi ko govorim o tem, da je moški “jangovec”, ženska pa “jinovec”, imam v mislih cel spekter različnih realizacij tega principa, pri katerem so na skrajnih polih ljudje, ki močno odstopajo od tega “standarda” (in ta ko pravim “standard” (pozor na navednice!), nimam v mislih nič drugega kot “statistično povprečje”). Kar bi rad izpostavil, je to, da naj vsakdo razvija celovitost na svojstven način, tj. v skladu s svojimi danostmi. In “spol” je ena taka danost – in če na spolne razlike ne gledamo vrednostno (čemur absolutno nasprotujem), je lahko to lepa popotnica v pisano, raznoliko in večbarvno družbo. Ženska je lahko močna na “ženstven” način, moški na “moški” način – in vsaka ženska na svoj način, spet vsak moški na svoj način. Občost v posamičnosti. Aristotel would approve. 🙂

  9. Tjasa pravi:

    Strinjam. No, na to idejo o “ženskem” treningu za moč kot o samopreseganju nisem pomislila. Predvsem iz izkušenj: moč (mislim jang moč) ima žensko telo rado. ZELO rado*. Verjetno tudi drži, da je ženska nagnjenost k jin vadbi malo “kongenitalna”, samo to, kako so ženske DANDANES švoh, po moje nima nobene zveze z našo dejansko “naravo”. Že ko ženska nosi otroka okrog, mora biti močna. Žal je to pri večini dam danes eno od redkih obdobij v življenju, ko izkoristijo vsaj del svojih “močnih” potencialov. Potem jih pa v križu useka.

    * To, kar se Alli zgodi pri 2:00 (Somebody get on it), se meni dogaja redno. In vem, da to ni zaradi mene, pač pa zato, ker se ne samo-omejujem pri treningu moči. V bistvu sem že pred precej časa doživela pravo epifanijo, ko sem zavestno začela furati napredek pri moči. Kar naenkrat sem ugotovila, da že leta in leta delam na čisti rezervi. MIslim, resno rezervi.

    • sebahudin pravi:

      “…samo to, kako so ženske DANDANES švoh, po moje nima nobene zveze z našo dejansko “naravo”. Že ko ženska nosi otroka okrog, mora biti močna. Žal je to pri večini dam danes eno od redkih obdobij v življenju, ko izkoristijo vsaj del svojih “močnih” potencialov. Potem jih pa v križu useka.”

      S tem pa se absolutno strinjam. Morda ti bo zanimiv (na tak šaljivo pol-resen način) sledeč citat iz Lo-Johanssonove Sreče (super branje, mmg.):

      “Ko sva nosila prtljago v hiško nad kletjo, me je znova očarala lepota, ki je izžarevala Pinki iz njenega načina vedenja. Med najlepšimi in celo med najbolj erotičnimi prizori je gledati žensko, kadar kaj nosi. Najbolj navaden primer je, da nosi vsakdanje stvari, blago, rože. Na jugu nosijo ženske kruh in vino. Najbolj naravno je, da nosijo otroka. Ženska je nosila toliko tisočletij, da ji je vse telo uravnano za nošnjo. Ženske ne bi mogle vzdržati, če bi ne znale bremen spremeniti v lepoto in umetnost. Ženske nosijo z vsem telesom. Izkušnja jih je naučila, da je treba težo porazdeliti po vsem telesu, drugače je ne bodo zmogle. Zato izbočijo en bok ali povesijo eno rame. Prilagode se pritisku bremena. In po tem je videti, kakšna umetnost se skriva v tem.”

      Morda je to lep citat za naslednji, tj. tretji del “zgodbe” o močnih ženskah. 🙂

  10. Tjasa pravi:

    Ooooooooooo, lep citat. Sem sebe videla, ko otroka na cel bok posedem, da sem čimbolj mobilna, ko ga nosim.

  11. Volga Malek pravi:

    Jen si lahko te pištole nekam porine. Čisto me je zmotivirala. Malo preveč mogoče. ö

    • sebahudin pravi:

      Tetka Grasso se je res čisto “razpištoljila” – sicer pa v kratkem sledi malo daljši prispevek o pištolah, tako da če ti delajo preglavice, stay tuned. Mmg. kdaj pade kak skupni trening? (od dogovarjanja je minilo samo – kaj? – tri mesece?)

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s