O čudežih

Posted: 13/08/2011 in Duhovnost, Misli, Psihologija
Oznake: , , ,

Če bi bralcu želel eno samo stvar, potem bi bila to želja, da bi bil sposoben zaznavati čudeže.

(Scott Peck, The Road Less Traveled)

Vsi nosimo v sebi ideje in podobe o resničnosti, ki ji pogosto zberemo od drugih ljudi, tečajev, ki smo jih obiskovali, prebranih knjig, televizije, radia, časopisov, kulture na splošno. Vse skupaj nam ustvarja podobo o tem, kakšne so stvari in kaj se dogaja. Zaradi tega pogosto vidimo svoje misli ali misli drugih, namesto da bi videli, kaj je pred nami ali v nas. Pogosto se niti ne ukvarjamo s tem niti ne perverjamo, kako se počutimo, saj mislimo, da že vse vemo in razumemo. Tako smo lahko nedojemljivi za čudeže in življenjsko silo novih srečevanj. Če nismo pazljivi, lahko pozabimo celo to, da je neposreden stik mogoč. Hitro lahko izgubimo stik z bistvom in tega niti ne opazimo. Živimo lahko v lastni sanjski resničnosti, ne da bi sploh začutili izgubo, prepad, nepotrebno razdaljo, ki smo jo postavili med sebe in doživljaje. Če tega ne vemo, smo lahko le bolj osiromašeni, tako duhovno kot čustveno. Ko postane naš stik s svetom neposreden, se lahko zgodi nekaj lepega in edinstvenega.

(Jon Kabat-Zinn, Kamorkoli greš, si že tam)

V mojem primeru gre za mlado pacientko, za katero se je pokazalo – kljub naporom z obeh strani – da je psihološko nedosegljiva. Težava je bila v tem, da je vedno vedela vse najbolje. Njena odlična izobrazba jo je opremila z orožjem, ki je idealno služilo njenemu namenu – z izredno zglajenim kartezijanskim racionalizmom, ki je vseboval natančno, “geometrično” podobo stvarnosti. Po nekaj neuspešnih poskusih, da bi omečil njeno racionalnost z malo bolj človeškim razumevanjem, sem se moral omejiti na upanje, da se bo zgodilo nekaj nepričakovanega in iracionalnega, nekaj, kar bo razbilo intelektualno retorto, v katero se je bila zapečatila. Tako sem ji nekega dne sedel nasproti, s hrbtom obrnjen proti oknu in poslušal njeno tekoče pripovedovanje. Prejšnjo noč se ji je sanjalo nekaj, kar je naredilo nanjo velik vtis. V sanjah ji je nekdo dal dragocen okras – zlatega karabeja. Ko mi je pripovedovala o svojih sanjah, sem zaslišal, kako nekaj rahlo udarja ob okensko šipo. Obrnil sem se in zagledal precej velikega čmrlja, ki se je z zunanje strani zaletaval v okensko steklo, ker je na vsak način hotel priti v zatemnjeno sobo. To se mi je zdelo zelo čudno. Takoj sem odprl okno in čmrlja ujel. Bila je zlata minica (Cetonia aurata), podobna skarabeju, saj s svojo zlatozeleno barvo še najbolj spominja na zlatega skarabeja. Hrošča sem dal svoji pacienti z besedami: “Tu imate svoje skarabeja.” Ta dogodek je naredil zaželeno razpoko v njenem racionalizmu in predrl led njenega intelektualnega upiranja. Zdaj sva lahko nadaljevala zdravljenje, ki je poslej dobro teklo.

(Karl Gustav Jung, O sočasnosti)

Filozofija se začne s čudenjem.

(Platon, Teajtet)

Advertisements
Komentarji
  1. Om Nom Nom pravi:

    Sinhroniciteto si ti prigodno prevedel ali je to od kod prepisano?

  2. sebahudin pravi:

    Povzeto po Pecku. 😉 Zelo všečno, da veš, za katero delo gre (pišem plus)! 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s