“Musklfiber” oz. “zapoznela mišična bolečina” v novi luči

Posted: 27/07/2011 in Splošno, Vadba
Oznake: , , , ,

Na spletni strani cenim.se (*cough* so gay *un-cough*) je dr. Alan Kacin objavil zanimiv članek, v katerem predstavi različne teorije o nastanku musklfibra oz. zapoznele mišične bolečine (ZMB) in njihove glavne pomanjkljivosti.

O čem je govora?

Glede na to, da je za musklfiber najbolj izrazit simptom bolečina, je verjetno za natančno poimenovanje tega pojava primernejši angleški izraz »delayed onset muscle sorness« ali skrajšano DOMS. V slovenščino bi izraz lahko prevedli kot »bolečina v mišicah z zapoznelim nastankom« ali krajše »zapoznela mišična bolečina« (v nadaljevanju ZMB). To, da se bolečina postopno razvije šele dan po prenehanju telesne aktivnosti, je namreč poglavitna lastnost, ki loči ZMB od ostalih stanj, ki lahko izzovejo bolečino v mišicah med ali neposredno po telesni aktivnosti. Težko bi našli rekreativnega ali profesionalnega športnika, ki v svojem življenju ne bi izkusil ZMB.

Prva teorija – kislo mleko

V preteklosti je veljalo prepričanje, da je ZMB posledica nakopičene mlečne kisline v mišici med aktivnostjo. Pri visokih obremenitvah se v aktivnih mišicah dejansko kopiči mlečna kislina ali laktat, ki omogoča premostiti razkorak med potrebo mišične presnove po kisiku in dejansko količino razpoložljivega kisika v mišici, s čimer se delovanje mišice lahko podaljša za kratko obdobje. Kopičenje mlečne kisline pa je omejeno, saj z njim posledično narašča kislost v tkivu in krvi, kar lahko resno ogrozi normalno delovanje vitalnih organov, zato refleksni mehanizmi mimo naše volje preprečijo nadaljevanje telesne aktivnosti.

Toda…

Koncentracija mlečne kisline se drastično zniža že prvih nekaj minut po prenehanju aktivnosti in se popolnoma normalizira najkasneje v nekaj urah po telesni aktivnosti, vsekakor veliko pred nastankom ZMB. Teorija torej odpade.

Druga teorija – mikropoškodbe mišičnih vlaken

Velike sile, ki nastanejo v mišici med ekscentrično mišično aktivnostjo (=dejavnost, kjer zunanja sila mišico razteza), mehansko poškodujejo tako kontraktilne mišične strukture (aktinski in miozinski filamenti) kot tudi vezivno-tkivni skelet mišične celice. Ena od prvih morebitnih žrtev mehanskih sil v mišici so tanka, vzdolžno ležeča vlakna vezivnega tkiva, imenovana titin, ki predvidoma ohranjajo optimalno postavitev aktinskih in miozinskih filamentov v sproščeni mišici. Poleg pretrganja titinskih vlaken, poškodbe nastajajo tudi na samih miozinskih filamentih, saj so le-ti v času mišične kontrakcije trdno povezani z molekulami aktina. Tako se pogosto – namesto kemijske vezi med aktinom in miozinsko glavo – pretrga tanek vrat, ki povezuje glavo s telesom miozinskega filamenta. Črnemu scenariju mehanskega trganja mišice naj bi se sočasno pridružile tudi kemične poškodbe tkiva zaradi reaktivnih kisikovih spojin oziroma prostih radikalov, katerih koncentracija naj bi med visoko intenzivno mišično aktivnostjo močno narasla. Ob predlaganih mehanskih poškodbah se v nekaterih primerih raztrga tudi membrana posameznih mišičnih celic, saj se različni mišični encimi in mioglobin, ki so običajno prisotni le znotraj mišičnih celic, pojavijo v medcelični tekočini in krvi. Nastale poškodbe pa so tako mikroskopsko majhne, da ne povzročajo bolečine ob samem nastanku. Le-ta se pojavi šele z vnetnim procesom, ki se razvije 24-72 ur po poškodbi, kar pojasnjuje zakasnel pojav bolečine. Mišična vlakna se po poškodbi postopno zacelijo, vendar zdaj niso več popolnoma enaka kot prej. Poškodovani deli se ojačajo, posamezna vlakna se lahko tudi združijo, zaradi česar mišica postopno postane bolj odporno na ekscentrične kontrakcije, in ZMB se ne pojavlja več.

Toda…

Prvo moteče dejstvo je, da povezava med prisotnostjo prostih radikalov v mišičnem tkivu in pojavom ZMB nikoli ni bila neposredno dokazana. Obstaja pa precej posrednih dokazov, da prosti radikali najverjetneje niso pravi krivec za pojav ZMB. Uživanje antioksidantov, kot so vitamin E (alfa-tokoferol), beta karoten, flavonoid, ubiquinon in ubiquinol (Q10), glutation ali vitamin C, se je – vsaj pri ljudeh – v večini raziskav izkazalo kot neučinkovito za blaženje ali preprečevanje ZMB.

Drugo, še bolj moteče dejstvo je, da se telo na ekscentrično aktivnost prilagodi izjemno hitro, že po enem samem setu ekscentrične vadbe, prilagoditev pa skoraj enako hitro izgine, ko se z določeno aktivnostjo prenehamo ukvarjati. Tega vsekakor ni moč pojasniti z dolgotrajnim procesom celjenja in predlaganimi spremembami v zgradbi mišici. Poleg tega je prilagoditev zelo specifična, kar v praksi pomeni, da nas na primer trening badmintona ne bo obvaroval pred pojavom ZMB po dvigovanju uteži in obratno. Še najbolj nadležno pa je dejstvo, da se povišane koncentracije mišicam lastnih snovi v krvi, ki posredno kažejo na poškodbo mišice, prav tako značilno pojavijo tudi po koncentrični in izometrični obliki vadbe, ZMB pa se izrazito razvije samo po ekscentrični vadbi. Zakaj bi torej enaka poškodba v enem primeru izzvala vnetje, v drugem pa ne? Poleg tega tudi uživanje protivnetnih zdravil podobno kot uživanje antioksidantov ne vpliva izrazito na razvoj in intenzivnost ZMB.

Sklep

Dejanski vzrok za nastanek ZMB se raziskovalcem očitno še naprej spretno izmika in kot kaže, bomo morali na dokončno razlago počakati še kar nekaj časa.

Zanimivo branje. Give it a try! 🙂

Advertisements
Komentarji
  1. Kaj je “gay” v tem, da se človek ceni?
    Že to, da se ukvarjaš s telesom, pomeni, da se najverjetneje ceniš. Potemtakem si tudi ti *krh* o, tak pederčina *od-krh*

    • sebahudin pravi:

      Touche, draga Tjaša, touche. 🙂

      Tisto “gejevstvo” se je (na zabavljivo-šaljivi način, ki si ga verjetno – namenoma? – spregledala) nanašalo na PO MOJEM MNENJU precej sklišejziran naslov strani (ne na to, da bi bilo s pristnim samo-cenjenjem karkoli narobe; ravno obratno, če si – in vem, da si 🙂 – spremljala določene prejšnje objave, veš, da to pravzaprav spodbujam). Kar pa ne pomeni, da sem takega mnenja tudi o sami VSEBINI strani – navsezadnje navajam povzetek članka, ki je tam objavljen (in jih tam je še kar nekaj zanimivih).

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s