Omleta z zelenimi šparglji

Posted: 27/06/2011 in Prehrana

Dragi bralci, preljube bralke,

ker obljuba dela dolg (pri tem se pa poraja vprašanje, zakaj dolg tolikokrat zahinavi obljubo?), objavljam še rezultat drugega kuharsko-kulinaričnega eksperimenta z zelenimi šparglji. Včeraj je tako v Sebahudinovi kuhinji nastala posebna omleta, v kateri se je nič hudega sludeč znašlo:

– slabe pol kile bio-eko top-šit zelenih špargljev;

6 jajc (talna reja, biatch!);

1 velika tuna (150 g) v olivnem olju;

začimbe: sol, poper, česen v prahu, posušena bazilika, kajenski poper (ne vem, zakaj se zadnje čase toliko porajcavam na slednjega).

Priprava je bila več kot enostavna: v segreto ponev vržemo (ali preprosto damo – odvisno pač od kuharjevega temperamenta) žličko kokosovega masla, počakamo, da se raztopi, nato dodamo (ali pridamo – odvisno od kuharjeve načitanosti in zmožnosti za verbalno afnanje) na koščke narezane zelene šparglje (velikost je odvisna od želja in pričakovanj posameznika, freudovci bi pa verjetno pristavili, da je tudi v takšni ali drugačni korelaciji s tem, koliko je posameznik zadovoljen z dolžino svojega ali – v primeru punc in homo-bruderjev – partnerjevega penisa :)) in na zmernem ognju pečemo kakšnih 5-7 minut. V tem času zmešamo 1 veliko tuno in 6 jajc. Dobljeno zmes (med pripravo lahko obnavljamo učno snov, ki smo jo usvojili v osnovni šoli pri kemiji, in se vprašamo, v čem je razlika med zmesjo in spojino ;)) prelijemo po popečenih špargljih in začinimo (imate Sebahudinovo osebno dovoljenje za prosto eksperimentiranje z začimbami). Celotno reč še kakšnih 5-10 min. premešavamo na zmernem ognju, odstavimo in to je to (za posladek pridamo kos ali dva sadja). Dobljena količina zadošča za 1 powerlifterski, 2 crossfiterska ali 3 navadne obroke. Sami ocenite svoje kalorične potrebe in jejte v skladu z njimi. Beseda (beri: word)! 🙂

Še vizualije:

Končni – rahlo packasti – produkt

Celoten obrok: omleta, kumarično-paradižnikova solata in mlade hruške za poobedek

Končni izdelek je bil več kot okusen. Res, ti mutantoidno izgledajoči beluši so me prav presenetili in si prislužili velik plus v moji gurmanski knjižici (ničkaj preveč zajetna bukvica :)). Se je pa k temu plusu primaknil tudi gromozanski minus, ki sem ga spoznal, ko sem kmalu po prvem zaužitem obroku s šparglji zavil na stranišče na manjšo potrebo. Beluši-urin je preprosto grozen – človek komaj čaka, da spizdi pred samim sabo in jo karseda hitro pobere iz stranišča. Tako da če v kratkem nimate namena markirati svojega teritorija (v tem oziru so beluši nepogrešljivo orožje) ali kakšnih podobnih vragolij, svetujem, da jih k hrani do/pridajate v zmernih količinah (=sparingly).  Želim vam lep, uspešen ponedeljek in pa – dober tek! 🙂

P.S. Poletno-lahkotni elektro-housić za boljšo prebavo in ostrejši fokus na tukaj-in-zdaj. 🙂

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s