Jump it, snatch it, then repeat it :)

Posted: 20/03/2011 in Vadba

Tako. Kvalifikacije za crossfit igre so se uradno začele (za nevedneže: tukaj je kratek video, ki nazorno pokaže, kaj crossfit igre sploh so) in v torek (15.3.) je štab objavil prvi preizkus, ki ga morajo opraviti vsi kandidati. Zadeva je sledeča:

V 10 minutah narediti čim več ponovitev

1. 30 dvojnih kolebanj (double unders);

2. 15 potegov (power snatches), in sicer 35 kg za moške in 25 kg za ženske.

Takole »na papirju« se zdi celotna reč precej preprosta, vendar je velikokrat tako – kot je verjetno imel priložnost izkusiti vsakdo med nami –, da so stvari, ki delujejo preprosto v teoriji, vse prej kot lahke, ko jih skušamo prenesti v prakso. In ko narediš rundo, dve opisane naloge, postanejo kmalu jasne razsežnosti trpljenja, ki se skrivajo v tej razmeroma preprosti formuli.

Takole je nalogo opravil Jason Khalipa, zmagovalec Crossfit iger iz leta 2008. Naredil je 8 rund in 28 dvojnih kolebanj.

Precej impresivno, kaj? Trenutno na lestvici vodijo nekateri ekscentriki, ki so naredili po 9 (!) rund in še nekaj dvojnih kolebanj. Edino, kar človeka nekoliko zbode pri ogledu izvajanja zadane naloge, je silno pomanjkljiva tehnika pri izvajanju potega. Ker je namreč volumen dela tako velik, začne tehnika kaj kmalu precej škripati, in sicer tudi pri tistih, ki so drugače dobro podkovani v olimpijskem dvigovanju uteži. Tu si človek ne more kaj, da se ne bi vprašal, v kolikšni meri je potem tako zastavljena naloga res smiselna – če namreč zavoljo velikega volumna pride do »zloma« tehnike (to, kar se začne kot poteg, se rado konča kot nekakšen »mrtvi-dvig-z-ravnimi-nogami-in-krivim-hrbtom-v-potisk-nad-glavo«) in se zavoljo tega v mišični spomin zapisuje napačna izvedba giba, postane argument nekaterih kritikov crossfita, da namreč preveč nekritično postavlja vaje, ki so npr. namenjene razvoju eksplozivne ali maksimalne moči, v pogoje, ki so vzdržljivostne narave, kar naenkrat dokaj smiseln. Po vseh krivih hrbtih, ki jih vidiš na filmčkih, postane vsaj malo vprašljivo, ali morda vendarle ne bi veljalo vsaj malo prisluhniti nasprotujoči strani in morda posledično tudi kaj spremeniti.

Kakorkoli že, ker smo se v skupini, v kateri vadim (Vigor Powaaaah!), odločili, da se letos ne bomo formalno udeležili kvalifikacij za igre, sem se lahko v petek naloge, ki je me je čakala, lotil s kanček lažjim srcem. Kar ne pomeni, da je bil zato celoten podvig enostaven – daleč od tega. Prvi dve rundi mi je uspelo držati nek normalen tempo (približno 1:30 – 1:45 na rundo), pri tretji pa so se začele stvari fižiti (predvsem pri potegu). Napaka, ki sem jo delal in zavoljo katere sem bil verjetno prikrajšan za kakšno ponovitev,  je bila ta, da štange nisem spuščal do tal, temveč sem šel z njo le pod kolena (predpisani minimum). Kar se je sprva zdela dobra ideja, se je izkazalo za prekletstvo v preobleki, saj bi s spuščanjem do tal lahko nekoliko razbremenil svoj »grip« (kar čez čas postane zelo pomembno). Ampak stvari so, kakršne so. Končni rezultat je bil 4 runde, 30 dvojnih kolebanj in 1 poteg.

Kritični dejavnik je bil – po pričakovaju – kondicija/vzdržljivost in tu je veliko prostora za izboljšavo. Ker je bilo zadnjega pol leta posvečeno pretežno delu na maksimalni in eksplozivni moči ter piljenju tehnike (olimpijci in gimnastika), je bila ta bolj aerobna komponenta potisnjena nekoliko v ozadje, zlasti če se primerjam z lanskim letom, ko sem bil veliko bolj vpet v svet borilnih veščin in sem bil posledično kondicijsko izjemno dobro pripravljen. Se je pa s prehodom v toplejši del leta (ah, spomlad!) začelo v našem klubu dajati več poudarka tudi temu vidiku (pač, periodizacija), tako da pričakujem, da bom do maja/junija v tem oziru v top formi. Realno gledano bi lahko – če bi bil v tekmovalnem modu in bi šel s štango do tal – glede na svojo trenutno pripravljenost naredil maksimalno 5 rund (+ morda kaj drobiža). To je trenutno verjetno moj realni domet za to vajo.

Če zadeve niste preizkusili, predlagam, da jo čim prej – zagotavljam vam obilo znoja in hlastanja za sapo. Aja, pa ne pozabite pripisati občutke in rezultat.

Jup, crossfit punce so vsekakor najbolj vešče v vlečenju (no doubt about it!) 🙂

Prilagam še predlog za zvočno spremljavo za ogrevanje in/ali trening (verjetno bo marsikomu preblaga, je pa navdih za sam naslov prispevka). Pa obilo uspeha vam želim! 😉

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s