Petkov peklenski zmenek z Elizabeto

Posted: 14/03/2011 in Vadba

Ta teden (14.3. – 20.3.) se začne regionalni del kvalifikacij za CrossFit Games 2011 (če se ti ne svita, kaj je crossfit, si lahko prebereš osnove v tem članku, nekoliko bolj plastično predstavo o tem, kako je ta tortura videti »v gibanju«, pa si lahko ogledaš na tem posnetku), in če je lansko leto bilo tako, da so nadobudni slovenski crossfiterji morali na kvalifikacije v Milano, se je letos »crossfit centrala« 🙂 odločila, da bo spremenila pravila in omogočila, da kandidat predpisane vaje opravi v “udobju” lastne telovadnice, jih (pod specifičnimi, jasno določenimi in precej strogimi pogoji) posnameš in pošlješ v ocenitev. Kvalifikacije bodo trajale 6 tednov, in sicer bo vsak teden (v torek) razpisana neka specifična naloga, nakar imajo tekmovalci slab teden dni časa (do nedelje), da jo opravijo. Več o celotnem dogodku lahko preberete na tej povezavi: klik. Seveda je marsikdo skeptičen glede izbranega načina poteka kvalifikacij (kljub strogim pravilom se zdi, da je na voljo kar nekaj manevrskega prostora za »foul play«), a – kot bi rekli kleni Ljubljančani – »takle (pač) mamo«.

Da bi preizkusili tehnične kapacitete (kamera itd.), smo v petek v telovadnici (Vigor Powah!) napravili poskusni trening. In kaj lepega je bilo na sporedu? Dve vaji, in sicer:

–          V 10 min. skušaš zgraditi max deadlift (mrtvi dvig);

–          Elizabeta (aka Elisabeth), ki sestoji iz 21-15-9 ponovitev:

o   Nalogov v počep (squat clean); predpisana teža za moške je 60 kg, za ženske 40 kg;

o   Dipsi na gimnastičnih krogih.

Nekaj se vas gotovo sprašuje, kdo ali kaj (oz. who the f***) je Elizabeta. Znotraj crossfit skupnosti so se uveljavili določeni standardni vadbeni protokoli, ki imajo običajno (obstaja nekaj častnih izjem :)) ženska imena (kako prikladno!): Cindy, Elisabeth, Fran, Helen itd. Ti protokoli bodisi sestojijo iz predpisanega števila rund in ponovitev določenega nabora vaj, ki jih je treba opraviti v čim krajšem času (npr. Fran: 21-15-9 ponovitev thrusterji + zgibi; Helen: 3 runde 400 metrov teka, 21 zamahov s kettlebellom in 12 zgibov), bodisi je v določenem časovnem intervalu treba opraviti čim več rund nekega nabora vaj (npr. Cindy: v 20 minutah poskusi čim večkrat narediti: 5 zgibov, 10 sklec, 15 počepov).

Jasno je, da naša ljubka in mila Elizabeta sodi v prvo kategorijo, tj. v čim krajšem času je treba napraviti 21 nalogov v počep in 21 dipsov na krogih, 15 nalogov v počep in 15 dipsov na krogih, 9 nalogov v počep in 9 dipsov na krogih. Približno takole je celotna stvar videti v živo:

(Naš coach, Damjan, bi verjetno pripomnil, da bi se stric in teta lahko malo bolje potrudila pri tehniki naloga v počep)

Črno na belem je videti precej preprosto, ne? Na filmčku morda že kanček težje, a? Dejansko je stvar sledeča: prvih nekaj nalogov v počep res deluje dokaj lahkih (morda je »lahek« prelahka beseda, vsekakor pa se zdijo nalogi »obvladljivi«), a se že pri cca 15. ponovitvi začne nekontrolirano mrščenje in spakovanje (kar me spomni na enega od crossfiterskih sloganov »Frown – it uses more muscles« :)), dočim ob pričetku drugega kroga človek nenadno postane globoko pobožen in začne v svoji dušni notrini ponižno moledovati za sapo in voljo, da se prebije skozi vajo.

Kako sem se odrezal na poskusnem snemanju? Pri mrtvem dvigu sem prišel do 170 kg, s čimer sem kar zadovoljen, čeprav menim, da je bilo na voljo za vsaj še 5-10 kg manevrskega prostora (10 min. je vendarle 10 min.). Frčafela Elizabeta pa me je pozobala za malico. Kot bi rekli rokoborci: I was humbled into submission. Po dolgem času se je zgodilo, da se je na sredi neke vaje glavnina moje biti na ves glas uprla in zoperstavila temu, kar počnem, tako da sem iz telesno-duševnih »vlaken«, ki se niso pridružila vsesplošnemu uporu, komajda stisnil dovolj energije, da sem prilezel do konca. Bil je eden tistih treningov – in minilo je že nekaj časa, odkar sem imel takega –, ko se ti že dejstvo, da si prilezel do konca, zdi kot neverjeten uspeh. Vajo sem opravil v približno 12:00 minutah, kar je dokaj klavrn rezultat, sem pa vesel, da sem se sploh prebil do konca.

Stvar je v tem, da kljub težavnosti protokola, le-ta ni bila glavni razlog za slabši rezultat. Že dalj časa sem imel občutek, da sem morda nekoliko pretreniran (kar se rado zgodi, če imaš po dva treninga na dan z le enim dnevom za počitek :-/), tako da sem si na poti domov rekel, da ta vikend moram res počivati. In če odštejemo dejstvo, da me je po Elizabeti čakala še ura in pol gimnastike in – to pa RES ni bilo načrtovano (šel sem le na eno pivo, prisežem!) – pet do šest ur divjega poplesovanja na psihedelični trance na Metelkovi, sem se zadanega načrta tudi držal (soboto in nedeljo sem preživel v penzionersko, a intelektualno stimulativnem duhu). Ampak kako že pravijo? Go hard or go home, ne? Mhm, to bo to. 😉

Advertisements
Komentarji
  1. Polona pravi:

    A to resno, še na gimnastiko si šel potem? Ker jaz sem šla ležat, dremat & spat za 10 ur. 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s